Osnovno šolo letos končuje 17.971 učencev, ki jih v srednješolskih programih čaka 23.648 vpisnih mest. V nekaterih regijah bodo imeli bodoči dijaki na voljo več vpisnih mest, kot jih lahko zasedejo (v gorenjski, goriški, jugovzhodni, osrednjeslovenski, podravski, pomurski in savinjski regiji). Na Koroškem in v Zasavju je vpisnih mest le nekoliko več kot bodočih dijakov. Drugače pa je v notranjsko-kraški in spodnjeposavski regiji, kjer vseh mest ne bo dovolj za tamkajšnje kandidate. A nič zato, pravijo na ministrstvu za izobraževanje, mnogi bodo svojo izobraževalno pot nadaljevali v večjih središčih v okolici.
Zaposljivosti ni mogoče napovedati
Mreža izobraževalnih programov se ves čas prilagaja interesu dijakov ter socialnih partnerjev in aktualnim razmeram na trgu dela, pravijo na ministrstvu. A razmer, ki bodo vladale na trgu dela, ko bodo dijaki, ki se zdaj vpisujejo, srednjo šolo končali, ni mogoče popolnoma napovedati, opozarjajo. Slabe razmere se v posameznih panogah gospodarstva hitro odrazijo na vpisu v srednje šole. »V zadnjih desetih letih smo prenehali vpisovati v programe s področja usnjarstva, razmere na področju gradbeništva so se prav tako močno odrazile na vpisu v gradbene programe, bistveno se zmanjšuje tudi delež vpisanih na področju tekstilstva,« pravijo na ministrstvu.
Prav tekstilske srednje šole dokazujejo, kako tesno je bilo izobraževanje v zgodovini povezano s potrebami okolja oziroma na trgu dela, opozarja muzejska svetnica mag. Marjetka Balkovec Debevec iz Slovenskega šolskega muzeja. Z razvojem tekstilne industrije so bila potrebna tudi nova znanja, zato so leta 1930 v Kranju ustanovili državno srednjo strokovno tekstilno šolo. Po začetkih s tremi učitelji, 22 dijaki in dvema učilnicama je šola svoj vrh dosegla v 80. letih prejšnjega stoletja – imela je več kot 50 oddelkov, dislocirane enote po vsej Sloveniji in delavnice, ki so prinašale tudi finančni dobiček. Po letu 1990 se je ob težavah v tekstilstvu postopoma preoblikovalo tudi tekstilno izobraževanje, mnoge šole so ukinili ali preoblikovali. V Srednji tekstilni šoli v Kranju pred 15 leti (po 70 letih od ustanovitve) prvič ni bilo vpisa v program tekstilni tehnik.
Usodo šol kroji tudi politika
Med najpomembnejšimi (in najbolj spornimi) šolskimi reformami, ki jih je krojila politika, muzejska svetnica mag. Marjetka Balkovec Debevec izpostavlja uvedbo usmerjenega izobraževanja, ki so ga v Sloveniji uzakonili leta 1981. To je odpravilo gimnazije (in z njimi zaključni izpit, maturo), saj niso najbolj ustrezale duhu časa in so veljale za preveč elitne in malomeščanske. Namesto njih so poleg različnih strokovno usmerjenih programov vpeljali usmerjeno izobraževanje pedagoške, naravoslovno-matematične, družboslovno-jezikoslovne, kulturološke usmeritve. Najočitnejše enostranskosti in napake usmerjenega izobraževanja so začeli odpravljati po letu 1987, gimnazije pa so se že pred letom 1990 spet vrnile v šolski sistem.
Danes odločitev, katero srednjo šolo izbrati, učenci in starši včasih jemljejo preveč resno, meni dr. Marjan Šimenc s Pedagoškega inštituta. »Življenje je nepredvidljivo. Nekdo, ki se je pri petnajstih letih vpisal v poklicno šolo, se lahko pri osemnajstih odloča drugače, lahko odkrije v sebi nagnjenja in sposobnosti, za katere prej ni verjel, da jih ima.« Če je šolski sistem v preteklosti veljal za rigidnega, je danes dovolj (včasih celo preveč) odprt in mladim na vseh stopnjah omogoča nadaljevanje šolanja in vpis na univerzo. »Takšne življenjske poti ne ubere tako malo ljudi,« dodaja Šimenc.
