Članska reprezentanca je na domači hokejski sceni postala prepoznavna blagovna znamka, ki pa je v hokejski zvezi ne znajo pravilno tržiti. Namesto da bi na krilih reprezentančnih uspehov vzpostavili primeren sistem in ustvarili pogoje za razvoj hokeja, praksa kaže številne pomanjkljivosti. Zanimanja za hokej pri mladih ni, ampak je realnost ravno obrnjena – dogajajo se osip igralcev in prehitri odhodi v tujino, ki se vsem najstnikom ne izidejo po načrtih. Mnogo mladih hokejistov bi lahko povedalo, da so se v domovino vrnili razočarani, ker so čez mejo nazadovali. Tudi nedavno končani dunajski turnir je razkril prepad kakovosti med uveljavljenimi hokejisti z večletnim sodelovanjem v reprezentanci in novim valom igralcev. Kopitar je bil na Dunaju zaskrbljen nad videnim in dal vedeti, da vsi sodelujoči nimajo dovolj znanja za igranje v reprezentančni selekciji.
Če bi hokejska zveza prepoznala napake v sistemu, bi pripravila resen načrt izboljšav. Pravzaprav imajo v pisarni zveze zelo malo dela, saj obe mednarodni tekmovanji še vedno vodijo Avstrijci, državno prvenstvo pa so z vsakoletnimi popravki spravili tako nizko, da finalno dejanje ni zanimivo niti za nacionalno televizijo niti za širši krog hokejskih navdušencev. Brez slike je športna javnost v Sloveniji ostala tudi s tekem proti Slovaški in Italiji na Dunaju, medtem pa je hokejska zveza z nenavadno odločitvijo kljub bližini prizorišča privarčevala za dnevnice predstavnika za odnose z javnostjo in fotoreporterja. No, imajo pa na zvezi vsaj dovolj časa in denarja, da s tožbami preganjajo kritične novinarje.
