Kopičiti so se začeli dokaj neopazno, če se prav spominjam, takoj po začetku šolskega leta, ko me je Alenka Š., šolska knjižničarka, sicer pa moja bralka, pozvala, naj kot pisatelj in mislec rešim problem slovenske knjižne nebralnosti in nepismenosti. Rekla je, da na šoli otroci sploh več ne berejo knjig. Prej so si iz knjižnice izposojali vsaj domače branje, zdaj si skopirajo obnovo in »esej« z interneta. Tudi piše nobeden več ne sam od sebe: včasih so bile šolske knjige pokracljane z neumestnimi pripombami, danes pa ostajajo prazne. Alenki Š. se je zdelo, da razmere na šoli v malem poodmevajo splošne razmere v našem knjigotrštvu in založništvu. »Problema sta povezana,« je zapisala, »kajti kdor ne bere kot otrok, tudi pozneje ne bo bral. Priča smo umiranju knjige, umiranju književnosti, umiranju slovenske kulture. Kaj storiti, da bo mladina začela spet brati?«
Potem mi je novembra Jože G., naslov nenaveden, zastavil vprašanje, zakaj se toliko slovenskih voznikov zadnje čase zapelje po AC v napačni smeri.
Neka Irenca ali Zrinka (priimek neberljiv), pismo z žigom Polskava, pa je hotela v začetku decembra zvedeti, odkod so prišle in še prihajajo na obleko, posteljnino, oblazinjeno pohištvo in celo stene sinove sobe (vendar le do višine ca. 150 cm) belkaste, rahlo svetleče se proge, široke pribl. 1 cm in dolge od 10 do 30 cm. V stanovanju so stalno prijavljeni poleg nje še mož, ki pa je trenutno na delu v Nemčiji, in par nedoletnih otrok, sin, 12, in hči, 10, a zdaj kaže, da se je ilegalno vselila še polžja družina (kajti širina sledov se menjuje, iz česar sklepa, da so vmes tudi otroci in ženske pripadnice polžje vrste). Čeprav je (namreč Irenca/Zrinka) organizirala celo izmenske straže, polžev niso zasačili, so pa zatem odkrili še nove sledove celo v prostoru, ki je bil nenehno pod nadzorom. (Ali morda vem vsaj, kako bi bilo mogoče te sledi odstraniti? Milo in običajna čistila namreč ne zaležejo.
In nazadnje, da bi bila mera polna, me je Peter L. iz Švice ravno na starega leta dan vprašal, s kakšnim kompromitirajočim materialom menim, da Boruta Pahorja izsiljuje Janez Janša. Posebej se je Peter razburjal nad dejstvom, da se je Borut Pahor pred nedavnim udeležil proslave 24. obletnice prvega postroja Slovenske vojske (poznejše brigade Moris) v organizaciji Združenja za vrednote slovenske osvoboditve v Kočevski Reki.
Tudi prej se mi je že kdaj zgodilo, da na kaj nisem vedel odgovora, ampak da bi se v tako kratkem času nabralo toliko trdih »miselnih orehov« – ne, to se še ni zgodilo. Sprva se sicer nisem vznemirjal. Vprašanja sem si shranil in jih občasno prebiral, obenem pa mirno delal naprej druge svoje reči, prepričan, da bodo moji možgani tako kot že tolikokrat poiskali odgovore v nezavednem oziroma, kot sam temu pravim, v možganski »črni skrinjici«, kamor moja zavest nima vstopa. Vendar do aha-doživetja, ki bi me opozorilo, da je moj duh prebrodil faze eksploracije, inkubacije, gestacije in končno inspiracije, ni in ni hotelo priti.
Znan sem po tem, da prej ali slej vedno vsakomur odgovorim. Torej sem vpraševalcem za novo leto odposlal naslednje pismo:
Spoštovani/spoštovana,
prisrčna hvala za vaše vprašanje/poziv. Strinjam se z vami, da gre za tehtno temo, ki terja čimprejšnje pojasnilo.
Žal ga pri meni vsaj začasno ne morete še dobiti. Upam, da si boste svojo zvedavost lahko potešili s spodaj navedenimi spoznanji in zanimivosti iz sveta narave, plesne umetnosti in matematike, ki sem jih vam v razvedrilo, poduk in, bodimo pošteni, tudi opomin prevedel iz tujih, vendar zanesljivih internetnih virov.
1) Taščica
(znanstveno latinsko ime Erithacus rubecula) je mala ptica iz reda pevk in družine muharjev. Pred časom so jo uvrščali v družino drozgov, sedaj pa jo uvrščajo med muharje starega sveta (Evrazija in Afrika).
Taščica je znana evropska ptica pevka. Velika je od 12,5 do 14 cm in je znana po svojem bojevitem obnašanju navkljub majhnosti.
Je samotarka, družbe pripadnikov svoje vrste ne prenaša, zato vse leto skrbi za meje svojega okoliša. Zlasti spomladi jo skrb za ozemlje lahko prižene tako daleč, da lahko okljuva ne le dejanske rivalke, temveč celo silhueto ptice, ki ima na prsih rdeče znamenje (t.i. označno liso ali »kokardo«).
Nekatere taščice, ki gnezdijo v Sloveniji, čez zimo odletijo v tople kraje. K nam pa tačas pridejo njihove vrstnice iz Rusije.
Gnezda si delajo med koreninami gozdnega drevja iz priložnostnega drobirja, ki ga lepijo skupaj s polžjo slino.
2) Kabriol
je v franc. (cabriole) prvotno pomenilo kozolec. Gre pravzaprav za allegro korak, pri katerem zravnani nogi tleskneta v zraku. Kabrioli se delijo v dve kategoriji: drobne (petit), ki jih je izvajati do 45 stopinj, in velike (grande), ki se izvajajo do 90 stopinj. Aktivna noga sune v zrak, druga ji sledi in potrka ob prvo, tako da slednja poskoči še više. Sledi pristanek na stopalo spodnje noge. Kabriole je mogoče izvajati devant, derrière in celo à la seconde, in sicer v vsakem položaju telesa, od croiséja in effacéja pa tja do á la carte. Možna je celo tako imenovana »kabrioletna vožnja v nasprotni smeri«.
Kabriol je mogoče brez posebnega tehničnega znanja – vseeno pa priporočamo previdnost! – nadaljevati v prekopic (nem. Totensalto), pri katerem plesalec pobrca z zadnjima nogama in pade vznak na hrbet ali spodnja pleča (derrière). Zgodovinsko gre za živahen premet, ki ga izvajajo partizani med tekom na Jelovico, kadar jih morisovci ustrelijo od spredaj v gornji del trupa, in veljalo bi razmisliti, ali ga ne bi vpeljali na državna praznovanja kot obvezni element vojaškega paradnega koraka.
3) Fibonaccijevo število
To zaporedje, ki temelji na prištevanju seštevka poprejšnjih dveh števil, začenši z 1 + 1 = 2, 1 + 2 = 3, 2 + 3 = 5, 3 + 5 = 8 itn., je prvi opisal Leonardo Fibonacci (1170–1250) pri opisu rasti števila polžev. Števila opisujejo število parov idealiziranega števila polžev po n mesecih, če upoštevamo naslednje pogoje:
prvi mesec se rodi samo en nov par,
novorojeni pari so plodni od svojega drugega meseca naprej,
vsak mesec vsak ploden par zaplodi nov par
Poleg števila parov polžev in polžinj je zelo znan primer tudi število udeležencev domovinske vojne pri idealiziranem razmnoževanju, če upoštevamo, da:
se iz neoplojenega jajčeca izvali udeleženec,
se iz jajčeca, ki ga oplodi samec, izvali udeleženka.
Udeleženec bo tako vedno imel enega starša, udeleženka pa dva. Če analiziramo število prednikov kateregakoli udeleženca (1), bo ta imel vedno enega starša, tj. udeleženko (1). Slednja ima dva starša, po enega udeleženca in udeleženko (2), slednjeomenjeni udeleženec pa bo prav tako imel enega starša, udeleženka pa dva starša, kar da število 3. V praksi se še danes uporablja izpopolnjena različica Fibonaccijeve sheme pri preučevanju drugih parcialnih populacij, recimo pobudnikov plebiscita, metalcev prve opeke, ustanoviteljev odbora za svobodo misli, piscev ustave ipd.
Z odličnim itn. itn.
Mislil sem že, da so moji naslovniki živi zgledi za slovensko nebralnost/nepismenost, potem pa je le pripotovalo pismo Alenke Š., ki mi je marsikaj razsvetlilo:
Spoštovani g. Branko,
hvala za pismo. Iz adreme naslovnikov vidim, da prejemate veliko vprašanj, čemur se ne čudim. Morda ste pozabili, ampak lani poleti ste v Objektivu objavili spis O konju, ki se je učil prdeti v diru. V njem ste napovedali, da bo nad Ukrajino sestreljeno letalo, ki bo intenziviralo spopad med EU in Rusijo. Do predikcije ste prišli s pomočjo spiritista Deža, na katerega vas je napotil ambasadni šofer Miško. Pet dni zatem se je predikcija uresničila, čeprav morda ne v vseh podrobnostih (v letalu je namreč manjkal Juncker). Vsekakor pa je slovensko javnost prepričala v zadostni meri, da zdaj pričakujejo od vas vsevednost. Predlagam, da se čimprej obrnete spet na Miška oz. Deža.
Do naslednjega branja,
Alenka
P.S.: Zdi pa se mi, da ste si tokrat nezavedno dovolili, da vam v prevod vderejo še druge vsebine, ki jih ravno premlevate. Seveda pa je prav v tem tudi metoda divinacije…
Ah, seveda, Švejkovo sestreljeno letalo! Saj takrat julija je še mene spreletavala zona…
Miška sem torej vprašal, ali še ima zvezo z Dežom. Poiskal jo je, a mi potem sporočil, češ da Dežo za vsako vprašanje zahteva po 100 evrov. To me je do konca vrglo iz faze inspirativne gestacije. Ob honorarju ca 200 evrov bi imel namreč kar 200 evrov minusa (če niti ne upoštevam dohodninskega davka in knjižniške izposojevalnine, saj Deževi odgovori vendarle terjajo objektivizacijo, uskladitev divinacijskih trditev z zgodovinskimi podatki itn.). Torej sem ponudbo zavrnil. Miško je videl, kako težko mi je zaradi tega, pa se je prijazno ponudil, da na vprašanja odgovori sam, in sicer z izrednim ponovoletnim popustom za po 30 evrov komad. Podpisala sva torej verbalni sporazum o odkupu avtorskega dela, in evo odgovorov!
1. Kako popraviti našo bralnost?
Treba je najstrožje prepovedati branje, pisanje in izdajanje knjig. Ni je mladine, ki ne bi z veseljem počela še takšne neumnosti, brž ko jo kdo prepove. Projekt bo neposredno izboljšal pismenost, posredno pa tudi pisateljski materialni status. Pisec bo namreč prejemal denar na roke od dilerjev (sedanjih založnikov) oz. zbirno od pušerja, ki bo nadomestil sedanjega literarnega agenta.
2. Zakaj toliko voženj v napačni smeri po AC?
Razloga sta dva. Nekatere voznike tira v takšno vožnjo revščina, kajti vožnja v nasprotni smeri ne terja nalepke, saj darsovci gledajo v drugo smer. Še več pa je voznikov, ki se dajo zapeljati cestnoprometnim oznakam, ki prepovedujejo vožnjo v nasprotni smeri. Pred leti jih je bilo veliko manj, v zadnjem času pa je DARS začel izvoze z AC opremljati z mnogoterimi znaki prepovedi:
Ko ljudje zagledajo ta znak, ga nekateri zamešajo z avstrijskim državnim simbolom, in pomislijo, da vodi tu čez bližnjica v Avstrijo. Še sploh, če se to zgodi kje na Štajerskem. A tudi drugod po Sloveniji, celo na Primorskem, prihaja do teh zmot. Zakaj? Ker ljudem misel na hipotetični prihranek goriva in posledično materialno korist zamegli pamet. Odločilna je torej tudi v tem primeru predvsem finančna kriza.
3. Odkod v stanovanju in na oblačilih »polžji sledovi« in kako jih očistiti?
Encime, ki so v telesnih izločkih nasploh, je mogoče odstraniti z raztopino vodikovega peroksida, ki pa ni obstojen na svetlobi, zato to počnite bodisi v popolni temi ali pa nanos takoj prekrijte s primerno krpo (za ca. 5 minut). Sledove peroksida morate takoj zatem odstraniti, recimo s katalazo (encimom, pridobljenim iz polžje sline). Slednjo odstranite z vodikovim peroksidom itn.
Še bolj pa bo zaleglo, če fanta naučite, da se bo usekoval v robec in ne v prste. In da si prstov potem ne briše kamorkoli že.
4. S čim Janez Janša drži v šahu Boruta Pahorja?
Ta je pač najlažja. Zadošča nekaj ljudske psihologije. Če Janez Janša izsiljuje Boruta Pahorja, to pomeni, da lahko o njem nekaj usodnega ali zanj pogubnega razkrije, to pa spet pomeni, da Borut Pahor nekaj usodnega ali zase pogubnega skriva. In kako se izda, kdor kaj skriva? Izda ga to, da se skrite reči ogiba, da je ne omenja. Če je kriv umora, ne bo hodil na umorjenčev grob, če je kriv tatvine, ne bo dal na licitacijo nakradenega blaga, in če je kriv kakega neizrekljivega greha, ne bo koval svojega imidža z ničimer, kar bi se dalo miselno ali asociacijsko povezati s taistim grehom. Kdor se, na primer, rad oblači v ženska oblačila, ne bo v javnosti nikoli dal nase škotske narodne noše. Prav na temelju teh spoznanj začenjajo kriminalisti hišno preiskavo ob navzočnosti osumljenca, in sicer vselej ravno na točki, najbolj oddaljeni od položaja, ki si ga v prostoru izbere preiskovanec.
Zdaj pa, Borut Pahor se je v zadnjih letih med drugim ukvarjal s prostovoljnim opravljanjem (po pribl. oceni) tristotih različnih fizično zahtevnih poklicev, od recimo frizerja do mesarja, od šivilje do mizarja, od smetarja do zidarja, od kmeta do peka, od vulkanizerja do mlekarja, od grafika do konjarja, od razdeljevalca malice do polagalca ploščic.
S tem početjem je že zdavnaj zasenčil zgodovinske vladarje, ki so resda od nekdaj privrženi tej poklicni posebnosti, da se radi spuščajo med ljudstvo, poprijemajo za to in ono delo, se preoblačijo v menihe kot npr. Rihard Levjesrčni ali prosjake kot npr. Harun Al Rašid ali v device kot Kaligula; na misel mi hodi tudi Ludovik XIV., ki je bil izvrsten ključavničar; enako tudi maršal Tito. Slovenija kot prosvetljena kraljevina, s pravljičnim monarhom, ki seka drva in molze krave – ali je mogoče, da je to naslednje, kar nas čaka?
Kakorkoli, vsi Pahorjevi poklici so uspešno spremenili njegov nekdanji imidž metroseksualca v podobo žilavega Kranjskega Janeza, oziroma, da se bo slišalo bolj majestetično, Janeza Kranjskega, in mu na ta način zagotovili veliko priljubljenost, pa tudi glasove na volitvah.
Ob vseh poklicih pa se je enega ogibal kot hudič križa.
Katerega neki?
Odgovor je nadvse osupljiv.
Po temeljitem pregledu dokumentacije (treba je bilo prečesati ca. več kot 800 sporočil za javnost iz predsednikovega medijskega središča, http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/vse-objave?OpenView) je postalo razvidno, da mu od vseh možatih poklicev manjka en sam, in sicer tisti, ki velja za fizično najzahtevnejšega in najnevarnejšega: Borut Pahor se ni niti enkrat poskusil kot – pridržite dih! – pomivalec oken na visokih stavbah.
In neizbežni sklep?
Janez Janša izsiljuje Boruta Pahorja s tem, da ima v posesti na skrivaj posnete in/ali nezakonito pridobljene obremenilne fotografije, ki prikazujejo slednjega med orgiastičnim pomivanjem oken na visokih stavbah!
Tako preprosto je to!
Poslal sem zadevne odgovore vpraševalcem, vendar sem pozabil otrebiti adremo in tako so vsi dobili vse.
In spet je odpisala Alenka Š.:
Spoštovani, hvala za poslano. Posredujem svoje pripombe:
Ad 1. Ravnatelju sem že predlagala, naj za začetek prepove – vaše knjige. Upam, da jim to vdihne novo življenje pod bralnim pultom, kakor bi si brez dvoma zaslužile.
Ad 2 do 3: Brez pripomb.
Ad 4. Zakaj naj bi bilo Boruta Pahorja sram, če je kdaj pomival šipe? Kaj bi lahko bilo moralno oporečnega ali kaznivega pri pomivanju oken, pa bodisi na nizkih ali na visokih stavbah? Prosim, namignite mi, ali naj bi šlo za voajerstvo ali »brisanje« ali za »vzpenjaštvo« ali še kakšno četrto sprevrženost?
Alenka Š.
Odgovoril sem ji:
Spoštovana ga. Alenka,
tu ste me pa dobili. Pa tako sem se trudil, da bi našel poklic, ki ne bi na nič namigoval, še sploh na nič seksualnega, ki se tako rado pritika ljudskemu glasu, kajti zdi se mi, da je že čas, da Borutu Pahorju priznamo, da je odrasel in da mora kot vsi odrasli prevzeti odgovornost za to, kar že počne, v lastne roke (nikar ne iščite še v tem kakega podpomena!). Kdor vidi v njem žrtev izsiljevanja, ga s tem le razvezuje te odgovornosti. Navsezadnje je vsak med nami vse svoje žive dni žrtev vsega mogočega izsiljevanja: najprej svojih staršev, potem učiteljev, potem delodajalcev, potem mednarodnih finančnih krogov, nazadnje pa še lastnih otrok. To je tako samoumevno, da je že kar nespodobno omenjati. Zato sem si iskreno želel odpeljati bralke in bralce, ki jih drasti Janševo izsiljevanje Pahorja, v nebotične višave, tja, do kamor se ne vzpne niti taščica, kaj šele polž, pa naj v samoti gledajo, kako Pahor čisti šipe, če res nimajo nič pametnejšega početi.
A vi ste mi s svojim vprašanjem to preprečili.
Prav. Kar je, je. Vprašajva se torej, kaj pomeni pomivanje šip na visokih mestih.
Najbrž mi pešajo možgani, ampak tudi na to žalibog ne najdem odgovora. Če bi mi ostalo po prejetju honorarja kaj denarja, bi vprašal Miška, a mi je pravkar sporočil, da bo smrklje računal dvojno, saj da gre za dva odgovora v enem (nasvet o odpravljanju sledov plus ugotovitev, da gre za sinove smrklje). Do nadaljnjega torej ne premorem sredstev, da bi jih vlagal v nadaljnje raziskave. To me hudo teži, kajti mama mi je na smrtni postelji, na kateri je preležala večino svojega dolgega življenja, velikokrat položila na srce, da ne smem nikomur nikoli nič odreči.
Z iskrenim obžalovanjem,
Branko
A še ni bilo konec. Davi (19. januarja) mi je Alenka Š. poslala e-mail z naslednjo vsebino.
Branko, ne vem, ali se zavedate, da ste prav s svojim zadnjim stavkom prijeli bika za roge. Spomnila sem se, da je Pahor v nekem intervjuju v Playboyu povedal o svoji materi isto: da je bila nekoč hudo bolna in mu je zabičala, naj bo vedno z vsemi prijazen, saj bodo potem tudi vsi prijazni z njim.
Torej imata več skupnega, kot ste mislili.
Alenka
Zdaj sem od vsega tega tuhtanja pač preutrujen, da bi si upal trditi, da končno razumem bodisi Pahorja bodisi sebe bodisi gospo Alenko. Gotovo pa je nekaj na tem, kar pravi. Oba, jaz in Pahor, poskušava nemogoče. Jaz skušam odgovoriti na vprašanja, na katera nimam odgovora, dokler nazadnje po tednu dni onemoglega pacanja ne dam od sebe takele mineštre; Pahor pa deli svojo mineštro v upanju, da bodo vsi zajemali iz istega lonca. Razlika je predvsem v tem, da imam jaz izgubo v evrih, on pa izgubo v glasovih. In da je Pahorjeva mama z njim zadovoljna, moja pa je imela sinje prsi. Ker se je tolikokrat tolkla po njih: »Jao mili bože, šta bih meni da rodih takvog sina!«
Kdor bi želel razliko med nama vsaj malo izenačiti, naj pošlje na brezplačni telefon 1919 sporočilo s tekstom VSEVED in s pripisom poljubne številke iz Fibonaccijevega zaporedja. VSEVED5 npr. pomeni, da mi pošiljate 5 evrov, od katerih sta bili dve prednici rajhsmarki, trije predniki pa švicarski franki.
