Stanujem v stolpnici, ki ima 154 stanovanj. Izvedbo vgradnje delilnikov je prevzel nadzorni odbor, ki šteje devet članov. Seveda so med drugim določili »korekcijske faktorje«, in to brez predhodnih meritev, torej »na pamet«. Zanimivo je, da sedmim članom pripadajo ti faktorji, ker stanujejo v »vogalnih stanovanjih«, ki so predmet in vzrok za večjo porabo toplotne energije. Dejstvo je, da imajo ta stanovanja en sam bivalni prostor, ki ima dve zunanji steni, vse ostale pozicije sten pa imajo vsa stanovanja enake. Torej, praviloma bi se faktor upošteval le pri delilniku, ki je nameščen v prostoru z dvema zunanjima stenama. V našem primeru se faktorji upoštevajo pri vseh vgrajenih delilnikih v stanovanju.
Konkreten primer: v etaži (1) je nameščenih skupno 40 radiatorjev.
– V šestih vogalnih stanovanjih bi praviloma upoštevali faktor na šestih delilnikih, kar predstavlja 15 odstotkov. V našem primeru se upošteva faktor na 21 delilnikih (vseh v stanovanjih) in znaša to 52,5 odstotka. Na delilniku se obračuna znesek enot le 87-odstotno. Preprost izračun si lahko naredi vsakdo.
– Iz stanovanja (štirisobnega), ki se mu upošteva faktor, bi lahko naredili tri garsonjere. Torej bi bili dve vogalni garsonjeri upravičeni do faktorja, srednja pa ne. Sedaj se faktor upošteva za vse delilnike v stanovanjih (štirisobnih).
V javnosti se vedno izpostavlja trditev, »da se nekateri lastniki (stanovanja na sredini) grejejo na račun drugih...«, kar v tem primeru ne drži, še več, iz navedenega primera je razvidno, da se pri 52,5 odstotka delilnikov obračuna le 87 odstotkov enot. Negativna razlika bremeni lastnike 47,5 odstotka vseh delilnikov, ki niso upravičeni do obračuna faktorja. Nedopustno!
Ker se je rok za oddajo pripomb k pravilniku iztekel, vseeno upam, da bo kak uradnik z ministrstva za infrastrukturo prebral besedilo. Če ga bo, naj ne nalaga dolžnosti odločanja o strokovnih zadevah etažnim lastnikom (laikom).
Karl Zajc, Ljubljana
