Letošnje leto je za Cankarjevo založbo jubilejno, praznuje namreč sedemdesetletnico obstoja in delovanja. Založba seveda na obletnico ne počiva, saj je pripravila obsežen knjižni program, rojstni dan pa so pospremili tudi z jubilejnim ponatisom kultne pesniške zbirke Pesmi štirih, prvič izdane pred dobrimi šestdesetimi leti. Po mnenju dolgoletnega (zdaj upokojenega) urednika Cankarjeve založbe Zdravka Duše je pesniška zapuščina njenih avtorjev, Kajetana Koviča, Cirila Zlobca, Janeza Menarta in Toneta Pavčka, v našem prostoru še vedno živa.
Klasiki slovenske moderne literature so se v pesniško četverico združili po naključju, je povedal Ciril Zlobec, čeprav se »gledano nazaj vse skupaj zdi načrtovano«. Štirje mladi pesniki so bili umetniški sopotniki, vendar jih je v »enoto« zbral šele tedanji urednik Cankarjeve založbe Miško Kranjec. Po njegovi takratni oceni bi namreč štiri ločene pesniške zbirke v istem letu presegle načrtovano letno pesniško produkcijo. »Ni papirja, fantje,« ga je povzel Zlobec. Čez noč so postali pomembni jugoslovanski avtorji, ki pa so se celih 35 let vzdržali ponatisa svoje znamenite knjige.
Obilna bera domačih del
Situacija je po šestdesetih letih drugačna, knjižna bera pa neprimerljivo bogatejša. V letu 2014 je Cankarjeva založba izdala 66 naslovov, med katerimi je bilo 55 novosti in 11 ponatisov, dela pa so izšla v skupni nakladi 79.629 izvodov. Med hišnimi avtorji so bili nagrajeni trije: nagrado za literarni prvenec je prejel Zoran Knežević, avtor zbirke kratkih zgodb Dvoživke umirajo dvakrat, Sovretova nagrada je bila podeljena Borutu Kraševcu za prevod romana Viktorja Pelevina Sveta knjiga volkodlaka, z najvišjim založniškim priznanjem, Schwentnerjevo nagrado, pa je bil počaščen Zdravko Duša.
Letošnji knjižni program bo povil kratkoprozni (vendar še zdaleč ne splošno knjižni) prvenec priznanega literarnega kritika in esejista Urbana Vovka z naslovom Bolje p(r)ozno kot nikoli. Po besedah urednika leposlovne zbirke pri Cankarjevi založbi Andreja Blatnika delo »širi žanrski okvir kratke proze«, saj se klasične pripovedne prvine srečujejo z izpovednostjo spominov. Podobno inventiven je Jože Horvat v svojih štirih zgodbah, združenih pod naslov Domorodje, saj obravnava zapostavljeno podeželsko tematiko. Ali bomo varno pristali, se bo v romanu Besede nad oblaki, umeščenem v dvanajsturni let med Frankfurtom in Singapurjem, spraševal osemkratni kresnikov nominiranec Evald Flisar, Prešernov nagrajenec Milan Dekleva pa se v kratkem romanu Telo iz črk zapiše navdihu Alme Karlin in njeni neverjetni življenjski zgodbi.
Izvirno poezijo bosta obeležili zbirka Ferija Lainščka Ko skupaj molčiva in posthumno izdano delo Toneta Pavčka Rodu in domu, v kateri so zbrane še neobjavljene Pavčkove pesmi, posvečene zlasti ljubljeni zemlji in domačim ljudem. S področja dramatike napovedujejo izdajo Evropa, ki združuje štiri drame Grumovega nagrajenca Vinka Möderndorferja; vse bodo v letu 2015 uprizorjene v različnih slovenskih gledališčih.
Še več modernih klasikov
S knjigo O sencah pa se zaključuje obsežna filozofsko-literarna tetralogija Štirje časi Marka Uršiča, ki je pri Cankarjevi založbi izhajala od leta 2002. Novum izvirnega leposlovja je žanrsko fleksibilno delo Boštjana Gorenca Slovenski spletni klasiki, ki skuša odgovoriti na vprašanje, kakšna bi bila dela slovenske književnosti, če bi njihovi avtorji poznali internet. Podobno moderna je danes še vedno 14 let stara zbirka prevodnega leposlovja Moderni klasiki, v kateri bo zaživelo šest naslovov.
Med njimi bo prvič preveden Američan Dave Eggers z literarizirano avtobiografijo, prvencem Srce parajoče delo neizmerne globine. Prvič bomo v slovenščini lahko brali tudi Eleno Ferrante, italijansko avtorico, o kateri vemo bore malo, saj svojo zasebnost ljubosumno varuje, je pa v zadnjem letu sprožila val tako imenovane ferrantemanije. V romanu Dnevi zavrženosti spremljamo življenje ženske po ločitvi, ki ji ostanejo otroci, pes in bolečina. V zbirko so letos umeščeni še Magdalena Tulli z romanom Motnja, stari znanec Mario Vargas Llosa s Prikritim junakom, švicarski pisatelj Alex Capus z delom Švindler, špijonka in človek z bombo, z romanom Laurus pa nazadnje veliki ruski prozaistični mag Jevgenij Vodolazkin, ki ga po dometu primerjajo z Umbertom Ecom. Med enajstimi preostalimi prevodnimi deli je pomembno izpostaviti s Pulitzerjevo nagrado ovenčani roman ameriške pisateljice Donne Tartt Lišček. Znova bomo brali tudi Iana McEwana v kratkem delu Med zakonom in pravico, prvič pa finskega avtorja Tommija Kinnunena v odlično sprejetem prvencu Kjer se križajo štiri poti.
Založba nadaljuje tudi program mladinske literature v zbirki Najst, v kateri bodo izšla tri dela. Praporščak zbirke je knjiga Max francoske avtorice Sarah Cohen-Scali, ki skozi prvoosebno pripoved razgrne usodo nemškega dečka, vzgajanega v nacističnem programu Lebensborn. V Bralnih znamenjih bosta izšli knjigi Slavka Pregla Knjiga v viharju in angleškega založniškega strokovnjaka Michaela Bhaskarja Stroj smisla, med stvarnimi naslovi pa bomo lahko prebirali pet novosti, med katerimi je najodličnejša biografija priljubljene cesarice Marije Terezije.
