Bogataši za sindikate
V prazno so izzvenele tudi besede nobelovca Josepha Stiglitza, ki je že lani v Davosu opozoril: »Povprečen prihodek ameriškega delavca je zdaj nižji kot pred 40 leti, po drugi strani pa se je povprečen prihodek zgornjega odstotka ljudi povišal za več kot 60 odstotkov. V zadnjih letih po izbruhu krize je zgornji odstotek pobral celo več kot 90 odstotkov vseh dobičkov. To je enostavno nesprejemljivo in kaže, da ekonomski sistem ne deluje, zgodbe o curljanju denarja navzdol pa so povsem izmišljene. Vsa ta neenakost vodi k nižji učinkovitosti in nižji rasti.« Za odpravljanje neenakosti je med drugim priporočil večje obdavčenje najbogatejših, obvezno udeležbo na volitvah in boljše javno obveščanje kot protiutež lobiranju korporacij, v Evropi pa tudi čimprejšnji konec varčevalne politike, na katerega še vedno čakamo. A letos je bilo vendarle zaznati nekaj premikov, saj so na forumu prvič pripravili konkreten seznam ukrepov, s katerimi naj vlade zmanjšajo neenakost v družbi. In predlagani ukrepi so res precejšnja novost ne le za sam forum, ki se je kot glasnik finančnih elit doslej zavzemal za čim manjšo regulacijo in vlogo države, ampak se bodo ob njih zdrznili tudi slovenski privrženci neoliberalne ideologije, ki so jim sindikati in država največji trn v peti.
Elita je v strahu
Iz Davosa so namreč vlade zdaj pozvali, da naj v prizadevanju za večjo enakost spodbujajo včlanjevanje v sindikate, zagotavljajo vsaj minimalne plače, preganjajo korupcijo in povečajo investicije v javne storitve. Poleg bojazni, da bo obubožanim in vse bolj nezadovoljnim množicam v času največjega prepada med bogatimi in revnimi sčasoma prekipelo, je k za bogataše nenavadnim predlogom prispevalo vse večje zavedanje, da se bo ekonomski sistem, ki uničuje srednji razred in povečuje polarizacijo, prej ali slej sesul vase.
»Milijarderji, oligarhi in arhitekti mednarodne ekonomske ureditve začenjajo videti nevarnosti, ki jih prinaša neenakost. In v skrbeh ni le George Soros, ki se rad označuje za izdajalca svojega razreda. Tudi izvršni direktor multinacionalke Unilever Paul Polman opozarja na 'kapitalistično grožnjo kapitalizmu'. Direktorica IMF Christine Lagarde se boji, da kapitalizem res vsebuje Marxova 'semena lastnega uničenja', zato opozarja, da je nekaj treba ukreniti,« dogajanje v Davosu opisuje Seumas Milne v Guardianu in dodaja, da je neoliberalizem povzročil ogromno povečanje neenakosti pri prihodkih in bogastvu med državami in znotraj njih.
»V večini delov sveta se je v režimu privatizacije, deregulacije in nižanja davkov za bogate stalno zmanjševal delež prihodkov delavcev v nacionalnem prihodku, finančni sektor pa je prečrpal bogastvo iz javnega sektorja v roke majhne skupine. Zdaj je postalo očitno, da ta neenakost ne povzroča le moralnega in socialnega ogorčenja, ampak tudi socialne in podnebne konflikte, vojne, množične migracije in politično korupcijo, povečevanje revščine, zmanjševanje zdravja in krajšanje življenjske dobe, povečevanje razlik med spoloma in narodi,« ugotavlja ugledni komentator. Primer nekaterih držav Latinske Amerike, kjer so v zadnjih letih obrnili hrbet neoliberalizmu in zmanjšali neenakost, kaže, da vse večja neenakost ni neizbežna, ampak je posledica političnih in ekonomskih odločitev. Čeprav se nekateri bogataši že zavedajo, da sedanje razmere zaradi nezadovoljstva množic postajajo nevarne, in so zaradi ohranitve sedanjega sistema celo pripravljeni na kakšno popuščanje, predlogi iz Davosa sami ne bodo pripeljali do sprememb. Elita se bo tudi proti zmernim reformam borila na vse pretege, kar je pokazala vselej, ko je kdo od politikov recimo omenil povečanje davkov za premožne.
»Krokodilje solze, ki jih milijarderji in oligarhi v Davosu točijo zaradi neenakosti, so samo simptom elite, ki je v strahu. Spremembe je mogoče doseči le z vztrajnim socialnim pritiskom in drugačno politiko,« meni Milne.
Priprave na beg
Da se superbogataši že dobro zavedajo, da se takšna neenakost ne bo mogla nadaljevati v nedogled, je v Davosu potrdil tudi Robert Johnson, nekdanji direktor hedge sklada, ki je na eni od razprav omenil, da nekateri njegovi bivši kolegi že pripravljajo vse potrebno za pravočasen pobeg. »Poznam več direktorjev hedge skladov, ki kupujejo letališke steze in kmetije v državah, kot je Nova Zelandija, da si zagotovijo varno pribežališče,« je razkril Johnson. Kljub nekaterim letošnjim kompromisnim predlogom v pravo smer, ki jih je bilo slišati v Davosu, pa je bilo tudi letos očitno predvsem, da tamkajšnji udeleženci živijo v čisto svojem svetu, precej odmaknjeni od realnosti preostalega sveta. Tako je finančni špekulant Jeff Greene, ki je zaslužil milijarde dolarjev s stavami proti drugorazrednim hipotekarnim posojilom, v pogovoru z novinarji razložil, da imajo Američani prevelika pričakovanja, zato jih morajo znižati in živeti bolj skromno, saj se jim obeta še veliko izgubljenih delovnih mest. Sam pa je skupaj z družino in dvema varuškama v Davos priletel z zasebnim letalom, enim od blizu dva tisočih, ki so v teh dneh pristala v švicarskih Alpah.
