Komisija za preprečevanje korupcije, vrhovno državno tožilstvo, evropska komisija in Mednarodni urad za boj proti prevaram OLAF so že pred štirimi leti dobili prijavo suma korupcije in kaznivih dejanj pri zapiranju Tovarne sladkorja Ormož (TSO) ter domnevne gospodarske, socialne in ekološke škode, ki naj bi pri tem nastala. Ptujski tožilci zdaj vodijo predkazenski postopek v zvezi s to prijavo, ki je uperjena zoper vodstvo TSO v likvidaciji ter ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). Včeraj so o TSO govorili tudi v Bruslju na sestanku odbora za kmetijska sklada. Obravnavali so prošnjo Slovenije, da bi smela 8,7 milijona evrov kazni, kolikor ji je zaradi domnevnih nepravilnosti pri razgradnji ormoške tovarne sladkorja nedavno odmerila evropska komisija, plačati v treh letnih obrokih. Na Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju: Agencija) pričakujejo, da bodo z uradno odločitvijo v zvezi s tem seznanjeni do konca tega meseca.
Silosa stojita z blagoslovom MKGP
TSO je zaprta že od leta 2007, ko so se njeni lastniki (nizozemski Consun) po sprejetju evropske sladkorne reforme odločili, da v Ormožu sladkorja ne bodo več proizvajali. V zameno za opustitev proizvodnje in popolno razgradnjo tovarne so dobili iz Bruslja 34,8 milijona evrov. Denar jim je izplačala Agencija (v dveh delih, leta 2008 in 2009), evropska inšpekcija, ki je prišla na pogorišče tovarne septembra 2010, pa je zastrigla z ušesi, ko je kljub načrtovani in plačani »popolni razgradnji« tam naletela na objekte, ki bi po njeni oceni morali biti porušeni. Revizorki sta opozorili, da v nekaterih drugih državah namesto nekdanje tovarne stoji le vratarnica, v Sloveniji pa še marsikaj drugega. Obregnili sta se zlasti ob oba silosa (z zmogljivostjo 35.000 in 10.000 ton), ki sta sicer sprva bila predvidena za rušenje, vendar je MKGP avgusta 2008 izdalo sklep, s katerim je TSO v likvidaciji odobrilo spremembo načrta prestrukturiranja in dovolilo, da silosa ostaneta, če bodo v Ormožu še naprej pakirali sladkor.
Tako so lastniki TSO dvakratno zaslužili: iz evropskega kmetijskega sklada so dobili 34,8 milijona evrov za rušenje tovarne (tudi silosov), za nameček so pakirnico in silosa za dobrih osem milijonov evrov prodali nemškemu podjetju Pfeifer & Langen, ki v Ormožu še vedno pakira sladkor. Evropska komisija je zato državo Slovenijo kaznovala z 8,7 milijona evri. Agencija je (na predlog bruseljske inšpekcije) TSO zadržala dobrih deset milijonov evrov varščine, ki jo je ta morala položiti pred prejetjem zadnjega zneska evropske subvencije za razgradnjo tovarne, vendar je varščina že več let predmet sodnega spora med TSO in državo.
Slovenija še razmišlja o tožbi
Čeprav je denar za razgradnjo TSO dobil njen lastnik, ne država, se postavlja vprašanje, ali bo Slovenija kazen uspela izterjati od njega ali jo bomo plačali kar davkoplačevalci. Dovoljenje za to, da silosa v Ormožu še stojita (manjši je še vedno v polovični lasti države, ki ima v njem blagovne rezerve), je namreč dalo kmetijsko ministrstvo. Pod sklep, da silosa lahko ostaneta, če bo pakirnica sladkorja še naprej delovala, se je avgusta 2008 v imenu kmetijskega ministra Iztoka Jarca podpisala njegova takratna državna sekretarka Branka Tome. Med razlogi za ta odmik od veljavnega programa prestrukturiranja TSO je MKGP med drugim navedlo: ohranitev pakirnice in silosov bi zagotovila približno dvajset delovnih mest, dobro oskrbo slovenskega trga s sladkorjem, država bi lahko v Ormožu še naprej skladiščila svoje blagovne rezerve...
Toda Bruslja ti argumenti niso prepričali, zato od Slovenije zahteva, da v njegovo blagajno vrne četrtino denarja, ki ga je za razgradnjo dobil lastnik TSO. Slovenija lahko izrečeno kazen izpodbija pred sodiščem EU v Luksemburgu, vendar pritožba ne zadrži plačila kazni. Na Agenciji tudi pravijo, da še ni znana končna odločitev, ali se bo sploh odločila za tožbo. Jurij Dogša, likvidacijski upravitelj TSO, pa svetuje, naj to stori, kajti: »Menim, da bo Slovenija tožbo dobila.« Denar za kazen bo šel iz kmetijskega jamstvenega sklada, iz katerega slovenski kmetje prejemajo kmetijske subvencije. Slovenija bo dobila iz njega povrnjenih 8,7 milijona evrov manj, kot bi jih sicer. Bo kdo na MKGP odgovarjal za to?
