»Stranka Solidarnost je krenila na pot korenitih strukturnih sprememb, ki jo vračajo k osnovnim vstajniškim in vsebinskim izhodiščem, kot so neposredna demokracija, participatorni proračun in horizontalno soodločanje namesto piramidalnega, hierarhičnega. Ta usmeritev je bila izglasovana na 18. seji sveta stranke 13. januarja 2015, kjer je prevladalo prepričanje, da je Solidarnost nastala, da bi delovala kot nova stranka z reformnim programom ter nehierarhičnim načinom delovanja in notranje organizacije.«
Brez poslancev in z nekaterimi občinskimi svetniki
S temi besedami so se na naše poizvedovanje o prihodnosti stranke Solidarnost, ki je po vseslovenskih vstajah obetala, vendar naivno zakorakala po spolzkem političnem parketu, odzvali predsednika Damjan Mandelc in Uroš Lubej ter predsedujoči svetu stranke Lenart Zajc. Kot je slišati, je bila Solidarnost po državnozborskih in lokalnih volitvah v nekakšnem krču: predolgo se je iskalo določene kompromise, v ospredje pa se je potiskalo zgolj nekatere člane. »Če bomo delali dobro, bodo ljudje na nesrečno epizodo s SD na parlamentarnih volitvah pozabili,« so prepričani v Solidarnosti, ki na svoj račun zaradi »uspeha« na lanskih volitvah prejema sredstva tako iz državnega kot iz občinskih proračunov. Medtem ko se nobeden od njenih kandidatov ni prebil v parlament, ima Solidarnost svoje predstavnike v vrhniškem in novomeškem občinskem svetu ter v nekaterih četrtnih skupnostih v slovenski Istri.
»Nekateri smo se preprosto umaknili«
Iz Solidarnosti so nam še sporočili, da je nekaj članov »zaradi različnih pogledov o prihodnji usmeritvi« stranko že zapustilo, skupaj naj bi jih bilo okoli deset. Po naših informacijah Božo Flajšman, Darko Štrajn, Boris Vezjak, Jože Pirjevec, Dušan Keber... »Nekateri smo se preprosto umaknili. Namen, da bi se ena od vstajniških strank uvrstila v parlament, zaradi česar sem tudi vstopil v stranko, se je izpolnil. Četudi to ni bila Solidarnost,« pojasnjuje Keber. Drugi svojih izstopov včeraj niso želeli komentirati. Kot je slišati, pa jih je zmotilo predvsem to, da predsedstvo stranke po volilnih porazih ni želelo prevzeti odgovornosti. Marina Tavčar Krajnc je z enega od treh predsedniških položajev odstopila po lokalnih volitvah, pred kratkim pa je stranko z omenjeno skupino tudi zapustila.
Spomnimo, da je bila stranka Solidarnost ustanovljena decembra 2013, nastala pa je iz treh vstajniških gibanj, Vseslovenske ljudske vstaje, Odbora za pravično in solidarno družbo ter Mreže za neposredno demokracijo. Prvi resen preizkus zanjo so bile lanske evropske volitve, na katerih pa je zbrala zgolj 1,67 odstotka glasov.
