Ministrstvo se je namesto tega zateklo v defenzivno klatenje neumnosti ter nevaren poskus omalovaževanja in celo kriminalizacije interesno-predstavniške dejavnosti. Društvu Asociacija, ki zastopa več kot 70 nevladnih organizacij in več sto samozaposlenih na področju kulture, ministrstvo podtika, da svoje poglede, pomisleke, kritiko in predloge kratko malo vsiljuje. Da je skratka ministrstvo kot organ moči v primerjavi z zastopniškim društvom popolnoma nemočno. Taka sugestija državnega organa je neprimerna in trapasta, zaradi obojega pa vredna obsojanja. Asociacija ni predlagala, da sama »pripravi razpis«, kot ji skuša naprtiti ministrstvo, pač pa je želela ponuditi svoja mnenja in pobude, ministrstvu pa seveda prepustiti presojo, katere bodo uporabili in katere zavrgli. Kar je ponudila Asociacija, v zrelih družbah poznajo pod besedo dialog.
Ni mogoče spregledati, da ministrstvo dialog odreka društvu, ki slovi po argumentiranem javnem zastopanju nevladnega sektorja, ki se mu razmere iz leta v leto najbolj slabšajo. Tak odnos ministrstvu narekuje negotovost novega vodstva, ki doslej ni z ničimer pokazalo, da ve, katerih problemov bi se bilo pametno lotiti in kako (pustimo ob strani prepričanost ministrice, da je najbolj pomoči potrebno razpadajoče zidovje). Ker ministrstvu manjka kritičnega vpogleda v probleme, je razumljivo, da kritične poglede od zunaj dojema kot grožnjo, toliko bolj ko so bolje informirani in tehtni. Razlog je znan – na ministrstvu se je tokrat res znašla ekipa, ki ima težave z ločevanjem zrnja od plev, ko se na ministričino mizo usuje v obliki nepreštevne množice interesov.
Ministrstvo s takim pristopom k delu ne bo zmoglo izpeljati kakšne večje reforme. Nekoristni ekskurzi, kakršen je opisani, zgolj kažejo, kako nekonstruktivno vzdušje mu trenutno vlada. Ta čudoviti primer slabe presoje razkriva, da so ambicije ministrstva verjetno zelo nizke in bržkone res ciljajo le na plesnive zidove. Na maksimalne rezultate mandata osredotočena ministrica ne bi tratila energije za šikaniranje že tako nemočnega nasprotnika. Ki v resnici sploh ni nasprotnik, pač pa zaveznik. Seveda pod pogojem, da ministrstvo prisluhne in »pobere« koristne predloge.
