Glede na to, da so Darsovi informacijski sistemi lani že do oktobra zaznali 50 voženj v nasprotno smer, po zadnjih uradnih podatkih za leto 2013 pa so policisti na telefonsko številko 113 prejeli kar 188 obvestil o vožnji po napačni strani avtoceste, je tragedij še dokaj malo. Prav tako večina nevarnih voznikov uide policistom. Ti so predlani na podlagi 188 prijav kaznovali le 14 kršiteljev, med katerimi je bilo pet voznikov pod vplivom alkohola ali drog, še pet pa je bilo starejših od 70 let.
Najnevarnejši odseki niso znani
Na Darsu med svojimi preteklimi dejavnostmi za zmanjševanje nevarnih manevrov po avtocesti naštevajo dodatne informacijske table (»stop roke«), dodatne table za prepovedan promet v eno smer in smerne puščice, ki so narisane na cesti. Prav tako so na avtocestnem priključku Vransko na štajerski avtocesti in na hitri cesti Srmin–Škofije vzpostavili sistem zaznavanja vožnje v napačno smer. Takšno nevarno vožnjo zaznavajo tudi prek drugih sistemov za nadzor prometa, še posebno v predorih.
Darsu je tako težko očitati, da se s tovrstno problematiko ne ukvarja, iz zapisnika novembrskega sestanka med Darsom, policijo in Agencijo za varnost prometa pa je razvidno, da se je loteva izredno pavšalno in pomanjkljivo. Darsova predstavnika sta na sestanku namreč pojasnila, da glede na statistiko, ki jim je na voljo, ni mogoče ugotoviti niti tega, kateri so najnevarnejši odseki: »Ker ne razpolagamo z natančno analizo voženj v nasprotno smer, kateri so natančni odseki, kjer vozniki zapeljejo v nasprotno smer, kakšno je psihofizično stanje voznikov oziroma kdo je ciljna skupina voznikov, ni mogoče določiti, katere vrste ukrepov bi izvedli ter na katerih uvozih in izvozih. Z namenom pridobitve tovrstnih podatkov so na Darsu razpisali raziskovalno nalogo, ki bo natančno analizirala vzroke in odseke voženj v nasprotno smer,« se glasi sklep zapisnika sestanka, ki nakazuje presenetljivo pomanjkanje konkretnih analiz, tudi po letih nesreč in govorjenja o problematiki vožnje v nasprotno smer.
Fizične ovire ponovno na mizi
Na januarski tiskovni konferenci, na kateri sta policija in Agencija za varnost prometa ocenili varnost na slovenskih cestah, je v. d. direktorja agencije Igor Velov med drugim napovedal, da želijo z Darsom vzpostaviti sistem, ki bi fizično preprečeval, da bi vozniki na avtocesti zapeljali v nasprotno smer.
Da konkretneje razmišljajo o fizičnih preprekah, kot so denimo tako imenovane grablje, čez katere vozniki ne morejo zapeljati, so nam potrdili tudi na Darsu: »Nameščanje sistemov za fizično preprečitev voženj bomo uporabili zgolj na tistih odsekih, kjer bo analiza pokazala, da gre za ponavljajoč se vzrok. Prve ugotovitve pa kažejo, da so zelo pogosta obračanja na sami trasi avtoceste. Prav tako imajo fizične preprečitve negativne učinke, zato se teh sistemov lotevamo z vso resnostjo,« odgovarjajo na Darsu. Ideje o »grabljah«, ki predrejo pnevmatike, in podobnih rešitvah so se v preteklosti že pojavljale, pomisleki ob njihovi uporabi pa so bili povezani predvsem z dostopom reševalcev in gasilcev, ki se morajo ob nesrečah in zastojih, povezanih z njimi, do ponesrečencev včasih prebijati tudi po nasprotni smeri – sicer pred tem že zaprte avtoceste.
Glede morebitnih rešitev za zmanjšanje voženj po nasprotnem pasu so nam na Agenciji za varnost prometa pojasnili, da so v preteklosti predlagali tudi nekatere milejše ukrepe, kot denimo zelene in rdeče svetleče folije na odbojnih ograjah ob uvozu na avtocesto in izvozu z nje. A zataknilo se je že pri pravilnikih prometne signalizacije, ki takšnih rešitev pri nas sploh ne dopuščajo.
