Združevanje občin v Sloveniji

Poglejmo, katera občina posluje pozitivno. Nobena! Vse na veliko črpajo finančna sredstva iz državnega proračuna, ki je vedno bolj prazen. Državljani pa poleg davka plačujemo še razne druge storitve.

Če pogledamo seznam teh 212 občin, nas resnično mora boleti glava! Občine so celo v takšnih krajih od Prekmurja prek Štajerske, Dolenjske pa tja do zgornjesavskega območja, ki jih na zemljevidu Slovenije sploh ni mogoče najti! Ali mora biti pri nas občina res vsaka vas, kjer je cerkev s farovžem, oštarijo, nekaj bogatimi kmeti in kopico bajtarjev? V teh občinah, kjer običajno vladajo »široki družinski krogi«, je čudež, če imajo še pošto in podružnično trgovinico – običajno v tuji lasti (Lidl, Spar). Seveda pa take občine nimajo ne šole, vrtca... Tako morajo osnovnošolci v šolo v sosednji večji kraj, malčke pa morajo paziti babice kar doma.

Pred kratkim smo ponovno imeli »uspešne« občinske volitve. Udeležba je bila »čudovita«! V vseh večjih občinah, posebno mestnih, je bila daleč pod 30 odstotki. Vendar kaže, da je to v naši pravni državi zelo v redu. Zelo narobe!

V vseh večji krajih in mestih bodo z redkimi izjemami še naprej »vladali« isti »županski baroni«. Ti bodo še naprej uspešno in temeljito molzli državno blagajno, seveda sebi in svojim v korist... Tako vendar ne gre več! Slovenija se nikakor ne more gospodarsko in vsesplošno razvijati tudi po zaslugi prekomernega števila občin. Stroški občinskega gospodarjenja pa kar rastejo in bodo kmalu presegli celo dve milijardi evrov na leto. Pri tem moramo državljani, če potrebujemo kakšno dokumentacijo (prometno dovoljenje, rojstni ali mrliški list, gradbeno dovoljenje itd.), to iskati pri določenih državnih institucijah oziroma ministrstvih, kar povečuje tako stroške kot že tako preveliko javno upravo. Tega pred osamosvojitvijo ni bilo! Vse te dokumente smo lahko pridobili na ustreznih uradih v večjih občinah oziroma krajih. Z novo državo pa so vse postavili na glavo.

Kaže, da se pri nas ne želimo spametovati in narediti reda ter racionalizirati občinske uprave, tako kot to počno v tujini. Poglejmo, kako v sosednji Avstriji združujejo oziroma ukinjajo občine. In kaj dela naša čudovita oblastna struktura? Še kar naprej se povečuje število občin, da bo lahko ta pokvarjena, politična, menedžerska in občinska mafija še naprej ropala in siromašila že tako in tako vse bolj propadajočo državo.

So res potrebne občine v tako majhnih krajih, kot so Benedikt, Cerkvenjak, Duplek, Horjul, Juršinci, Mirna Peč, Odranci, Podvelka, Sveti Jurij, Turnišče itd.? Takih je še kar nekaj in to je zelo narobe! Večina teh krajev bi potrebovala le krajevne skupnosti.

Zdaj že dvanajsta vlada bi morala poleg vsesplošnih izboljšav nujno ukiniti vsaj 125 občin! Prav tako bi morala v večjih, predvsem mestnih občinah znova uvesti služnostno upravljanje, kot je bilo nekoč. S tem bi se znova približali potrebam državljanov, hkrati pa bi s tem zmanjšali oziroma ukinili razne nepotrebne institucije, ki le še povečujejo preveliko javno upravo.

Samo upamo lahko, da se bo to neustrezno stanje glede občin kaj spremenilo oziroma uredilo. Čeprav naši politični in spremljajoči kasti, ki stalno rotira iz ene vlade v drugo, to ne ustreza. A če končno le želimo splavati iz godlje, ki jo je zakuhala naša tako »uspešna« vladajoča struktura, moramo poleg nujnih političnih, gospodarskih in razvojnih sprememb urediti tudi področje občinskih uprav, in kot je že bilo omenjeno – bistveno zmanjšati število občin. Nujno bi morali biti pozorni tudi na to, da bodo v zmanjšanih občinskih upravah zaposleni le strokovno usposobljeni in seveda nepolitični kadri. Na žalost je sedaj drugače. V večini občin, tudi mestnih, so zaposleni kadri, ki so blizu eni ali drugi politični skupini, glede na to, kdo je občinski »šef« oziroma župan...

Če se bo tako nadaljevalo, ni pričakovati nobenega izboljšanja ne na tem na na katerem drugem področju.