Alkohol je sodobni ubijalec človekovega intelektualnega in življenjskega potenciala. Kratek pregled osnovnih statistik porabe alkohola po državah ne razkriva zgolj velikih razlik med razvitimi in manj razvitimi državami, temveč tudi znotraj razvitih držav. Med moškimi se v sam vrh porabe alkohola na prebivalca uvrščajo vzhodnoevropske države (Rusija, Belorusija, Ukrajina), kjer povprečen moški na leto zaužije več kot 20 litrov čistega alkohola. O teh državah ne gre izgubljati besed, saj gre za slovanske družbe, ki so v 14. stoletju izumile hlapčevstvo in kjer danes prevladuje izrazito nasilje moških nad ženskami in otroki. V EU imajo najnižjo celotno porabo čistega alkohola na prebivalca Italija, Islandija, Norveška, Nizozemska in Švedska. Med moškimi se Slovenija z zaužitimi 16,3 litra čistega alkohola na prebivalca skupaj s Švico, Španijo, Dansko in Nemčijo uvršča podpovprečno glede na porabo. Kot tudi drugod v zahodni Evropi med Slovenci po porabi prevladujeta pivo (44,5 odstotka) in vino (46,9 odstotka), medtem ko žgane pijače predstavljajo manjši del celotne porabe (8 odstotkov).
Uvedba ločenega davka na alkohol je pomemben korak k zajezitvi negativnih ekonomskih in socialnih učinkov, ki jih povzroča čezmerno pitje alkohola, kot so nasilje v družini in med sovrstniki, slabi intelektualni dosežki otrok iz posredno in neposredno iz alkoholnih družin ter izguba produktivnega potenciala ter storilnosti pri delu. Zdravljenje zaradi alkohola povzroča visoke stroške javnemu zdravstvenemu sistemu in neupravičeno preusmerja resurse od pediatričnega zdravljenja ter zdravljenja bolnikov z rakom k zdravljenju alkoholizma.
Temeljno vprašanje uvedbe davka na alkohola zadeva prevalitev bremena davka na potrošnike in proizvajalce. Ekonometrične študije kažejo, da dvig cene piva za 1 odstotek v povprečju zmanjša povpraševanje po pivu za 0,38–0,46 odstotka. Ker je povpraševanje po pivu cenovno precej neelastično, bi se breme davka v večji meri prevalilo na potrošnike, ki bi ustrezno zmanjšali porabo piva. Za vino študije kažejo, da bi hipotetični dvig cene vina in žganih pijač za 1 odstotke povzročil upad porabe za 0,69–0,80 odstotka, kar kaže na večjo elastičnost povpraševanja po teh vrstah alkoholnih pijač in implicira, da bi se breme davka v večji meri prevalilo na proizvajalce. Davek na alkohol bi moral v celoti obdavčiti vse vrste alkoholnih pijač, da bi preprečil večjo porabo nadomestnih in komplementarnih pijač. Hkrati bi morala biti višina davka proporcionalna z deležem alkohola v pivu, vinu in žganih pijačah ter z deležem zdravju škodljivih snovi in pesticidov, kot je žveplo. Ena izmed izvedljivih opcij obdavčitve alkohola je dvig stopnje DDV za vse vrste alkoholnih pijač do te mere, da bi zajezil porabo tako med odraslo populacijo kot tudi med mladimi. Višina stopnje ločenega DDV za alkoholne pijače je odvisna od cenovne ter dohodkovne elastičnosti povpraševanja po alkoholnih pijačah ter od dosegljivosti nadomestnih izdelkov, za kar je potrebna resna in celovita ekonometrična študija.
Porast porabe alkohola med mladimi je skrb zbujajoč trend, ki sproža negativne zunanje učinke tako na sovrstnike kot tudi na širšo okolico. Michael Kremer ter Dan M. Levy sta preučila učinke porabe alkohola na sovrstnike med študenti na ameriških univerzah z naravnim eksperimentom, kjer sta študente naključno razvrstila v študentske sobe. Njuni rezultati kažejo, da so imeli študentje, ki so bili v sobi s sovrstnikom, ki je pred vstopom na univerzo užival alkohol, za eno četrtino točke nižji celotni študijski uspeh kot študentje, ki niso bili v sobi s pivcem alkohola. Še več, študentom, ki so bili več let skupaj v sobi s pivcem sovrstnikom, se je študijski uspeh poslabševal skozi čas, pri čemer rezultati študije kažejo, da negativni vpliv porabe alkohola vztraja tudi potem, ko so upoštevani prejšnji dosežki študentov, družinsko ozadje ter število točk pri vstopnem izpitu.
Namen uvedbe ločenega davka na alkohol je izboljšati zdravje ljudi in spodbuditi intelektualni in kreativni potencial tako mladih kot tudi odraslih. Pri fiskalni izvedbi ločene obdavčitve alkohola je v skladu s sodobno ekonomsko politiko potrebna fiskalna nevtralizacija, ki odpravi negativne vplive dodatne obdavčitve na zaposlenosti, dobičke in industrijsko proizvodnjo. S fiskalno nevtralizacijo davka bi morala vlada davek na alkohol davkoplačevalcem povrniti bodisi v obliki znižanja dohodnine ali odprave davka na dohodek pravnih oseb. Znižanje teh dveh davkov bi povečalo ponudbo dela in s tem tudi večji javnofinančni priliv, upoštevaje, da je ponudba dela zelo prožna na spremembe obdavčitve. Navsezadnje je veliko bolj smiselno obdavčiti alkohol kot delo, motivacijo in kreativni potencial, ki so motor inovacij in gospodarske rasti.
