Lik božička, kot se je razvil v Združenih državah, je povezan z legendo o sv. Nikolaju ali sv. Miklavžu ter izročilom, ki so ga na njegov god imeli Nizozemci. Ti naj bi dediščino lika, ki so ga v domovini imenovali Sinterklaas, prenesli čez lužo v Novi Amsterdam, sedež nizozemske kolonije Nova Nizozemska v 17. stoletju oz. današnji New York. Prav tako so nadaljevali tradicijo obdarovanja otrok ob godu sv. Miklavža, 6. decembru.
Sodobna podoba ameriškega božička po navajanju Enciklopedije Britannice temelji na risbah Thomasa Nasta za newyorški časnik Harpers Weekly iz druge polovice 19. stoletja. Nast pa je navdih dobil v pesmi Clementa Clarka Moora Obisk svetega Nikolaja iz leta 1822.
Podobo so zatem leta 1931 dodatno izoblikovali oglasi za Coca-Colo ilustratorja Haddona Sundbluma. Njegov božiček je bil debelušen mož z belo brado, v rdečem oblačilu z belo krzneno obrobo in s črnim pasom, v črnih škornjih in z mehko rdečo kapo.
Otroci verjamejo, da božiček živi na severnem tečaju skupaj s svojo ženo, kjer čez leto izdeluje igrače, pri tem pa mu pomagajo palčki. Otroci mu pošiljajo pisma z željami za božična darila, na božični večer, 24. decembra, pa naloži igrače na sani, ki jih vleče osem severnih jelenov. Pri vsaki hiši, kjer živijo otroci, se ustavi. Po dimniku se spusti v notranjost, kjer pusti darila. Zatem se okrepča z mlekom in piškoti, ki so jih zanj pustili otroci.
Na slovenskem etničnem območju sicer po izročilu otroke obdari sv. Miklavž v noči s 5. na 6. december. Po 2. svetovni vojni ga je v Sloveniji vsaj v javnosti kot obdarovalec izpodrinil dedek Mraz, ki obdaruje v noči z 31. decembra na 1. januar.
