Spopad za prihodnjo podobo Turčije se je minuli konec tedna preselil tudi v medijski prostor. Policija je sočasno v trinajstih provincah izvajala množične hišne preiskave in priprla skupno 24 novinarjev, urednikov in nekdanjih predstojnikov policije, ki naj bi sodelovali v »oboroženi teroristični skupini« in naklepali strmoglavljenje vlade. Dnevnik Zaman in televizijska postaja Samanyolu sta bila med prvimi, od koder so policisti vklenjene odpeljali znane novinarje, med drugim tudi odgovornega urednika časnika in šefa uprave televizijske postaje. Operacijo proti medijskim hišam, kritičnim do politike vladajoče stranke AKP in Recepa Tayyipa Erdogana, so sicer pričakovali že vse od sredine prejšnjega tedna. Takrat je namreč obsežne operacije po twitterju napovedal neznani tviteraš Fuat Avni, ki je kot očitno dobro obveščeno globoko grlo iz turškega varnostnega aparata že v preteklosti razkril načrte oblasti.
Aretacije novinarjev naj bi bile del poravnave računov med vladajočo AKP in vplivnim gibanjem Hizmet, ki ga vodi v izgnanstvu živeči klerik Fethullah Gulen. Nekdanjemu zavezniku z velikim vplivom v pravosodju in varnostnih organih je Recep Tayyip Erdogan pred skorajda letom dni očital poskus strmoglavljenja njegove vlade, ko je v Turčiji izbruhnila velika podkupovalna afera, v katero so bili vpleteni štirje ministri, ki so morali odstopiti. Čeprav se je takrat pričakovalo, da bo afera povzročila padec vlade, se je Erdoganu z množičnim odpuščanjem policistov in tožilcev uspelo obdržati na oblasti in letos je s prepričljivo večino zmagal na prvih neposrednih predsedniških volitvah. Državni tožilci so sicer pregon bivših ministrov zaradi obtožb korupcije medtem že ustavili.
Odmik od demokratičnih standardov zahoda
Tokratne aretacije novinarjev, ki naj bi bili blizu Gulenu, za vladajočo AKP tako predstavljajo del spopada z »globoko vzporedno državo«, medtem ko jih šibka sekularna opozicija označuje za »državni udar nad civilno družbo« in poskus nadaljnjega izvajanja pritiskov nad novinarji. EU in ZDA so aretacije obsodile kot odmik od zahodnih demokratičnih standardov.
To ni bila edina graja, ki so jo oblasti v Ankari dočakale v zadnjih dneh. Že med svojim prvim uradnim obiskom v Turčiji je visoka evropska zunanjepolitična predstavnica Federica Mogherini opozorila, da se Turčija vse manj priključuje skupnim zunanjepolitičnim stališčem EU. Odkar se turška pristopna pogajanja z EU že leta ne premaknejo z mrtve točke, zunanja politika Ankare postaja vse bolj samosvoja. Nazadnje se je v geopolitični energetski igri uvrstila na rusko interesno sfero, saj bo Moskva novo plinsko žilo pod Črnim morjem namesto do Bolgarije povlekla do Turčije.
