Šest tisoč strani poročila ameriškega senatnega odbora za obveščevalne dejavnosti o Ciinih spornih zasliševalnih metodah terorističnih osumljencev ostaja zvečine še naprej tajnih, saj je za javnost pripravljenih zgolj 480 strani povzetka.
V originalnem so podrobni zapisi in grafični prikazi zasliševanj okoli sto ljudi v skrivnih zaporih ameriške obveščevalne agencije v raznih državah po svetu ter v njihovem oporišču Guantanamo na Kubi. Gre za posebne metode, ki jih je ameriška vlada odobrila po enajstoseptembrskih terorističnih napadih, Cia pa naj bi jih še nekoliko prilagodila, ko so zasliševalci osumljencem kratili spanec, jih zapirali v pretesne kletke, vklepali v neugodne položaje, poniževali in, kar je bilo posebno sporno, mučili s tako imenovanim nadzorovanim utapljanjem.
Cia brutalnejša, kot se je vedelo
Kaj posebnega torej prinaša poročilo, ki je nastajalo od leta 2009, ko je tedaj novi ameriški predsednik Barack Obama dokončno odpravil že pred tem s strani humanitarnih organizacij ostro kritizirano ravnanje Busheve administracije s tako imenovanimi sovražnimi bojevniki brez vseh pravic iz mednarodnega vojnega prava? Pravzaprav nič novega, saj se potrjujejo splošno prepričanje, da so bile zasliševalske metode v letih po napadu na newyorška dvojčka in Pentagon obširnejše in brutalnejše, kot se je uradno priznavalo in javno vedelo. Obveljalo je tudi, kar je Bela hiša pred časom že nakazala, da mučenja namreč niso prinesla kdo ve kakšnih pomembnih podatkov, na kar se je ob razkritju nedovoljenih zasliševalskih metod izgovarjala Busheva administracija. Nerazjasnjeno deloma ostaja, v kolikšni meri je Cia zavajala tedanjo ameriško vlado s poveličevanjem tovrstnih zasliševalskih rezultatov, vzrok za to pa je tudi dejstvo, da tedanje Ciino ravnanje še vedno kujeta v zvezde George Bush mlajši in Dick Cheney. Bivši podpredsednik ZDA je namreč ob napovedi objave poročila dejal, da so bile grobe zasliševalske metode »absolutno in v celoti upravičene«, in dodal, da bi morali agente Cie za to nagraditi, ne pa kritizirati.
Z dolgim odlašanjem z objavo poročila je Obamova administracija priznavala, da deli skrbi z republikanci, ki so opozarjali na možne posledice, predvsem okrepljeno protiameriško razpoloženje v nekaterih delih sveta pa tudi težave oblasti v državah, ki so sodelovale v Ciinem programu skrivnih zaporov in premeščanja zajetih domnevnih teroristov.
Poljski glavobol
V Evropi je pri tem že nekaj časa najbolj izpostavljena Poljska, nad katero od letošnjega julija visi tudi zahtevano izplačilo odškodnine Abuju Zubajdahu in Abduju Al Rahimu Al Naširiju. Odškodnino jima je v višini po 100.000 evrov prisodilo evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu, ker ju je Poljska v letih 2002 in 2003 zadrževala v skrivnem zaporu Cie na svojem ozemlju in pri tem kršila evropsko konvencijo o človekovih pravicah. Pri obeh naj bi tam uporabili vse sporne zasliševalne metode vključno z nadzorovanim utapljanjem, ameriška obveščevalna agencija pa naj bi posnetke o tem uničila že leta 2005. Zubajdah kot eden domnevnih vodij Al Kaide v Pakistanu ter Al Naširi, obdolžen načrtovanja napada na ameriški rušilec Cole v Jemnu leta 2000, ostajata med 136 priprtimi v Guantanamu, kakšno mesto sta si zaslužila v poročilu, pa za zdaj ni znano. Za objavo poročila je najbolj zaslužna predsednica senatnega odbora za obveščevalno dejavnost, demokratka iz Kalifornije Dianne Feinstein, očitno pa je bila odločitev o tem po dolgem odlaganju sprejeta ob zavesti, da bi bilo po petih letih dela z januarsko večino v senatu pokopano.
Bela hiša se je na vprašanje o izbiri trenutka za objavo zgolj retorično vprašala, kdaj naj bi bil ta pravi čas. Ob zavedanju morebitnih negativnih posledic je sporočila, da je predsednik prepričan, da je za vlado pomembna največja možna transparentnost, saj lahko le tako »Američanom in svetu jasno sporoči, da se kaj takega (sporne zasliševalske metode) ne bo ponovilo. V včerajšnji senatni razpravi je bilo s strani kritikov objave poročila predvsem slišati, da gre za povsem znane in tudi obsojene zadeve, ki bodo zdaj postale nov izgovor tistim, ki napadajo ZDA. Senator John McCain je denimo omenil le to, da ga je presenetila edino ugotovitev poročila, kako malo so informacije zajetih domnevnih teroristov pomagale v boju proti teroristični dejavnosti po svetu.
