Podelili nagrade horus

V kategoriji mikro-majhna podjetjaje nagrado prejelo podjetje Saubermacher – Komunala Murska Sobota, v kategoriji srednje velika podjetja DOSOR, dom starejših občanov, med velikimi podjetji pa je zmagovalec Lidl. V kategoriji socialna podjetja je nagrado prejela Razvojna zadruga Etri, ekologija, ergonomija in ekonomija, v kategoriji zavodi pa Bolnišnica Sežana. V okviru nagrade horus so bila na prireditvi podeljena tudi posebna priznanja, in sicer ga je za Podjetnika s slovenskimi koreninami, ki deluje v zamejstvu oz. po svetu, prejel Gábor Ropos z Madžarske, posebno priznanje novinarju pa je šlo v roke Jani Vidic, Nataši Zanuttini in Jerneji Jevševar (Ekipa Vala 202) ter Editi Cetinski Malnar (RTV Slovenija). Splošno posebno priznanje pa je prejela dr. Darja Piciga.

O trendu osveščanja podjetij o družbeni odgovornosti smo se ob tem pogovarjali z Anito Hrast, soustanoviteljico in direktorico Inštituta za razvoj družbene odgovornosti. 

Inštitut za razvoj družbene odgovornosti IRDO letos praznuje 10. obletnico delovanja. Ko smo z našim delom začeli, so se nam nekateri posmehovali, češ da gre za abstraktno zadevo. Tudi v medijih ni bilo mogoče spodbuditi objave informacij o družbeni odgovornosti. A z vztrajnostjo pri obveščanju medijev, strokovne in podjetniške javnosti, s sodelovanjem in povezovanjem številnih akterjev in strokovno-interesnih združenj iz gospodarstva, smo v desetih letih uspeli v slovenski javnosti prebuditi zanimanje za družbeno odgovornost. Danes nam ni žal – vsak dan v medijih zasledimo več deset objav o besedni zvezi družbena odgovornost, marsikatero podjetje se zna pohvaliti s svojo družbeno odgovornostjo (vsa tudi ne čisto upravičeno), število prijavljenih za nagrado Horus vsako leto raste, prav tako število avtorjev in udeležencev IRDO mednarodne konference. Zlasti med podjetji so zaznana vedno večja zanimanja za družbeno odgovornost, saj so jo prepoznala kot konkurenčno prednost. Prinaša namreč večji ugled, lojalnost zaposlenih, partnerjev in kupcev, motivacijo zaposlenih za inoviranje, večjo učinkovitost pri delu, racionalizacijo stroškov in še bi lahko naštevali…

Vlaganje v družbeno odgovornost niso le sponzorstva in donacije, ampak mnogo več, družbena odgovornost je za našo prihodnost in potomce ključnega pomena. Z družbeno odgovornostjo ohranjamo zdravo družbo, uravnoteženo družbo. Že pokojni akad. prof. dr. Anton Trstenjak je dejal, da je človek v ravnotežju zdrav človek. To velja tudi za podjetje, ki ga sestavljamo ljudje, prav tako za družbo. Torej, če bomo uravnoteženo delovali na vseh področjih, tudi na področju družbene odgovornosti, bo to »zdrav« trend, ki bo ustvarjal zdravo družbo in upam, da bo ta trend dolgo trajal.

S Slovensko nagrado za družbeno odgovornost Horus že šest let spodbujamo uravnotežena vlaganja podjetij v družbeno odgovornost, tako v odnose do zaposlenih, do skupnosti, okolja, na trgu do dobaviteljev in partnerjev, ob zavedanju pomena etike, človekovih pravic in drugih načel, ki jih spodbujajo dokumenti EU na področju družbene odgovornosti ter različne iniciative.

Razlika med Slovenijo in tujino je predvsem ta, da Slovenija še nima nacionalne strategije družbene odgovornosti, med tem ko jo večina drugih EU držav že ima. V Sloveniji na področju družbene odgovornosti največ storimo civilna družba in gospodarstvo, najmanj pa zaenkrat država. V tujini pa je to ustvarjanje uravnoteženo, vključeni so vsi akterji, vodilno besedo pri tem pa ima država. Tam se zavedajo, da je družbena odgovornost koncept, ki prinaša koristi, posledično tudi denar kot eno izmed koristi. Ampak ne le denar, mnogo več – državljanom, civilni družbi, gospodarstvu, državi….

Slovenija trenutno najbolj potrebuje strategijo družbene odgovornosti, s katero bo uravnotežila delovanje na vseh ključnih področjih našega življenja in dela ter tako uravnotežila naš razvoj, da bomo ostali zdrava in uspešna družba. Namreč, Slovenija je ena redkih evropskih držav, ki Nacionalne strategije družbene odgovornosti še nima. In je najbrž še nekaj časa ne bo imela, saj doslej med odločevalci za to še ni bilo dogovorjenih zadolžitev. In tudi ne vemo, kdaj bodo. Povezale smo se nevladne organizacije in gospodarstvo, že leta 2008, vladni del pa pri ustvarjanju tega vselej zaostaja (ne glede na sestavo vlade, se tukaj stvari še vedno ne premaknejo). Očitno je v slovenskem konceptu politike in še česa nekaj zelo narobe, da ni mogoče doseči dogovorov, ampak se vse začeto vedno znova poruši. Če bi rastline tako rastle, ne bi nikoli prejeli njihovih plodov… Ostali bi lačni…

Na to vprašanje je kar težko odgovoriti, saj je vsako podjetje zgodba zase, unikatno. Namreč, podjetje sestavljajo posamezniki, ki ga soustvarjajo, in njihove odločitve, zlasti odločitve vodstva, so tiste, ki opredelijo, kam bodo vlagali. Temu primerni so rezultati.

V samem konceptu družbene odgovornosti je vselej nekaj skupnih točk. Vsekakor se mora podjetje zavedati vseh svojih vplivov na okolje (ne le naravno), v katerem deluje. O tem govori tudi v standardu za družbeno odgovornost ISO26000:2010 zapisana definicija o družbeni odgovornosti. Med kriteriji za nagrado Horus so zapisana področja družbene odgovornosti (odnos do zaposlenih, kupcev, dobaviteljev, skupnosti, okolja, vodenje, človekove pravice, etična načela…) in zavedanje načel družbene odgovornosti omenjenega standarda, merjenja družbenih učinkov socialnih podjetij ter drugih dokumentov. Spremljamo aktivnosti podjetij na teh področjih – od načrtovanja, do izvedbe in poročanja ter komuniciranja, pa tudi njihovo zavedanje o vplivih, ki jih imajo na okolje ter vključenost deležnikov pri tem. Zmagovalna kombinacija je uravnoteženo delovanje na vseh področjih družbene odgovornosti, hkrati pa nek dodaten sistematičen ali inovativen presežek, ki v skupnem rezultatu podjetja prinese maksimalne koristi, ne le v denarju.

Predlagam ogled dobrih praks dosedanjih Horus nagrajencev, objavljenih na www.horus.si. Seveda pa to niso vse dobre prakse, ki jih v Sloveniji najdemo vsak dan več. Vsi se namreč ne potegujejo za nagrado Horus, a vseeno učinkovito izvajajo načela in aktivnosti na področju družbene odgovornosti. Družbena odgovornost med drugim krepi tudi inoviranje, saj spodbuja zaposlene k posredovanju novih idej, invencij ter ustvarjanje inovacij in s tem večje učinkovitosti in uspešnosti podjetij.

Občudujem mlade ljudi, ki se odločijo za svojo podjetniško ali nevladniško pot, pa tudi tiste, ki z inovativnimi načini iščejo možnosti za svojo zaposlitev. Letos smo končali z usposabljanjem že 2. generacije udeležencev projekta Model M, kjer smo jih usposabljali prav za omenjeno. Že lani smo beležili 72-odstotno zaposljivost udeležencev našega programa, ki ga je zaključilo 26 oseb. Letos je program zaključilo 38 oseb iz Maribora in Ptuja, skoraj vsak teden prejmemo informacijo, da se je kdo od njih zaposlil. In kaj smo jim naredili?

Vlili smo jim upanja, da lahko sanjajo o svojem uspehu. Da je njihova neodtujljiva dolžnost in pravica hkrati, da so srečni, zdravi, uspešni in da lahko sledijo svojim sanjam. Skupaj smo iskali njihova osebna poslanstva, vizije, sami so načrtovali svojo prihodnost, izboljšali svoje prošnje za zaposlitev, napisali krajše verzije svojih poslovnih in kariernih načrtov. Predvsem pa smo verjeli vanje. Da jim bo uspelo. In vemo, da jim bo. Prav ponosni smo nanje, vsako leto bolj.

Po naravi so start-upi enako družbeno odgovorni ali neodgovorni, kot vsa druga podjetja. Gre za prepričanja oseb, ki delujejo v njem, kako bodo ravnali, pošteno ali nepošteno, koruptivno ali ne, odgovorno do okolja, zaposlenih ipd.

Problem Slovenije je, da razmišljamo v kolektivni depresiji in skupaj z mediji se ta trend še stopnjuje. Če bi zamenjali negativne informacije in prerekanja za soodvisno ustvarjalnost in sodelovanje, če bi se dopolnjevali, namesto kaznovali, bi nam bilo vsem boljše. Torej, dovolimo si biti uspešni, srečni, zdravi, pozabimo na zavist in krepimo raje drug drugega, da bomo uspešni. Saj s tem nič ne izgubimo, kvečjemu vsi pridobimo. In to moramo z zgledom pokazati tudi našim otrokom in drugim državam. Bodimo ponosni na Slovenijo. Ustvarjanje start-upov v Sloveniji je ena izmed oblik tega ponosa in ljubezni do domovine.

Predvsem zavedanja vodstva podjetij, da za učinkovito izvajanje družbene odgovornosti potrebujejo dobro strateško načrtovanje tega področja, potem pa tudi poročanje. Namreč, v svetu se ob gospodarskem vse bolj spodbuja tudi poročanje o socialnih in okoljskih vidikih delovanja podjetij. Spodbuja se celovit in integriran pristop k družbeni odgovornosti, ki vanjo vključuje vse deležnike - od zaposlenih, do vodstva, lastnikov, dobaviteljev, kupcev, lokalne skupnosti, države, medijev… Vsi smo namreč soodvisni, torej odvisni eden o drugega, med seboj povezani. Kar storimo enemu, storimo tudi drugemu in sebi. Kar seješ, to žanješ, pravijo. In to velja tudi za področje družbene odgovornosti.

Vsekakor podjetja lahko največ doprinesejo k razvoju Slovenije s strateškim načrtovanjem, izvajanjem in poročanjem o družbeni odgovornosti. Veliko lahko naredijo z dobrimi deli, z zgledom in opolnomočenjem drugih za družbeno odgovorno delovanje. To lahko storijo tudi preko dobavnih verig, kjer spodbujajo svoje poslovne partnerje k družbeno odgovornemu delovanju v njihovih podjetjih, organizacijah. Stanje v Sloveniji se dobro prebuja na tem področju – je pa trajalo deset let, in najbrž jih bo še enkrat toliko, da bo to prešlo v navado, v poslovno prakso večine slovenskih podjetij.

Vsekakor nam veliko pomeni, da se vse več podjetij zaveda pomena družbene odgovornosti in da jo tudi strateško načrtujejo ter o njej poročajo. Prav o tem pa bomo govorili 18. in 19. marca 2015 v Mariboru na naši jubilejni, že deseti mednarodni znanstveno-podjetniški konferenci »Družbena odgovornost in izzivi časa 2015«.

Še vedno pa menim, da bi veliko za sistemsko urejenost področja družbene odgovornosti morala storiti država (tisti, ki odločajo v njej v imenu državljanov), pa še ni. Upamo, da se bo to kmalu spremenilo.

Vsako podjetje je družbeno odgovorno, če posluje pošteno, plačuje dobaviteljem v razumnih rokih za naročene izdelke ali storitve, če drži obljube kupcem o neoporečnosti in kakovosti izdelkov, storitev, in jih prodaja po razumnih cenah, če redno in v sprejemljivih zneskih izplačuje plače zaposlenim in skrbi za njihov razvoj, zdravje in dobro počutje, če sodeluje s skupnostjo in jo podpira s sponzorstvi, donacijami, če skrbi za naravno okolje, v katerem deluje, če razvija okolju in ljudem prijazne izdelke, storitve ipd…

Socialna podjetja naj bi delovala na tistih področjih, ki morda tržno niso tako zanimiva ali pa zaposlovala ranljive ciljne skupine. Vsekakor je njihovo poslanstvo s tem družbeno odgovorno. A če podjetje delavcem ne izplačuje plač, če se v podjetju izvaja mobing, če ne plačujejo za svoje obveznosti dobaviteljem ipd., je socialno podjetje tako kot vsako drugo, lahko tudi neodgovorno.

Odgovornost se torej začne pri posamezniku, ki nekaj počne in se o tem odloča, najsi bo to v gospodinjstvu, podjetju, organizaciji, vladni ustanovi ali kje drugje.

Torej, vsak mora pri sebi razčistiti, kakšne vrednote ima, saj v skladu z njimi deluje. Če so vrednote nepoštenost, laž ali korupcija, vam nobena pravna oblika ne pomaga, tudi tista z oznako «socialno« ne.