Medtem ko so alpski smučarji že dobro zakorakali v novo sezono, se ta konec tedna na smučarske strmine podajajo tudi tekmovalci v smučarskem krosu. Slovenci bomo imeli v nadvse dinamični in razburljivi disciplini poleg Filipa Flisarja svojega predstavnika tudi v Blažu Ogorelcu, ki je v lanski sezoni že dokazal, da lahko brez težav konkurira starejšim, zlasti pa bolj izkušenim stanovskim kolegom.
Čeprav je bila za Ogorelca lanska sezona sploh njegova prva v smučarskem krosu, bi ob pogledu na njegove izide lahko zlahka sklepali drugače. Prvo pravo potrditev, da je na dobri poti, je tako dobil na tekmah svetovnega pokala marca letos v Aareju na Švedskem, kjer je zasedel 11. in 13. mesto, s tem pa tudi najlepšo možno nagrado, saj se je uvrstil v finale sezone v La Plagnu, kjer je nastopilo le 32 najboljših smučarjev sezone. »Glede na to, da nisem imel veliko izkušenj, je bila lanska sezona zares super. Letos bodo zato cilji še višji. Poudarek bo zlasti na svetovnem prvenstvu, ki ga gosti Avstrija, in na drugem delu sezone. Seveda upam, da se mi bo na posamični tekmi uspelo uvrstiti tudi na stopničke,« je kljub številnim težavam in preprekam, ki so ga spremljale v času priprav, optimističen smučar.
»Pred mesecem dni sem si rahlo natrgal prepono na nogi, zaradi česar nisem mogel niti hoditi. Zadnje tri tedne sem bil tako vseskozi na terapijah, tako da sem šele zdaj začel dobro trenirati na snegu. Sem pa zato ves čas delal na kondiciji in lahko rečem, da sem na tem področju zares izvrstno pripravljen.«
Da je mera polna, Ogorelcu nemalo težav povzroča tudi neprofesionalen odnos Smučarske zveze Slovenije (SZS), ki mu še vedno ni ponudila pogodbe za novo sezono, četudi bi do podpisa moralo priti že pred meseci. Posledično je del priprav financiral iz lastnega žepa, prav tako pa bo izpustil uvodno tekmo v Kanadi. »Ker sem čakal na pogodbo, dobrega pol leta sploh nisem smučal. Vse skupaj se je prestavljalo iz meseca v mesec. Sedaj vsi čakamo, kašne bodo pogodbe in samoprispevki. Želim si le, da se vse skupaj karseda hitro uredi, da bom lahko začel normalno delati in mi o tem ne bo treba razmišljati na vsakem treningu.«
Primer Ogorelca seveda še zdaleč ni osamljen, a kot pravi štiriindvajsetletnik, si tako on kot Filip Flisar tako mačehovskega odnosa SZS ne zaslužita. »Teoretično gledano je smučarski kros nekoliko bolj odmaknjena disciplina, saj so v ospredju alpske panoge. A glede na to, da sva oba s Filipom uspešna in se stalno uvrščava med najboljših trideset, bi nama lahko namenili nekoliko več pozornosti. Filip je tako že pred časom ugotovil, da se zveza ne bo zganila, in se je raje odločil za samostojno pot.«
Štajerec, ki je v lanski sezoni v skupni razvrstitvi svojega tri leta starejšega rojaka celo prehitel, je sicer svojo športno pot začel kot alpski smučar. Smučarski kros je sprva spoznaval prek televizije in računalnika, naposled pa se je odločil v disciplini preizkusiti še sam. »V našem športu je veliko odvisno od dnevne forme in samega počutja, velik dejavnik pa igra tudi sreča. Hitro se namreč lahko pripeti, da ti nekdo stopi na smučko, te porine, ti prekriža pot, zato ni vedno enih in istih zmagovalcev,« z odgovorom na vprašanje, kaj mu je pri smučarskem krosu poleg številnih ovir in visoke hitrosti najbolj všeč, postreže Ogorelc.
