Ne bom skrival, to je podpora Bogdanu Gabrovcu pri kandidaturi za predsednika OKS. Bogdan je moj osebni in športni prijatelj, predsednik ene najbolje organiziranih in najuspešnejših športnih zvez v Sloveniji. Redko javno in neposredno podpiram kakšnega človeka kot kandidata za kakšno funkcijo, a on si to zasluži.
O tem, da Gabrovec ne govori nobenega tujega jezika.V tem ne vidim nič slabega. Predsednik olimpijskega komiteja mora delati predvsem v lastni državi in zastopati interese panožnih zvez v njej, ob dogodkih v tujini ali obiskih iz tujine pa lahko ima ob sebi prevajalca. Sicer pa se je že resno lotil učenja angleščine.
O tem, kako je v svetovnem športu denar nepravično razdeljen.Denarja je načeloma dovolj, vendar je nepravilno in nepravično razdeljen. Predstavljajte si piramido, na vrhu katere so denar, slava in moč, na dnu pa trdo delo in odrekanja. Žal denar z vrha piramide skoraj nikoli ne pride niti do sredine piramide, kaj šele do temeljev. Kje so torej velike vsote denarja, ki se pretakajo v športni sferi in industriji? Moč športa je v rokah športnikov, denar pa v rokah drugih. Samo za primer: prihodki od OI 2008 v Pekingu so znašali skoraj 5,5 milijarde evrov, od OI 2012 v Londonu 7,2 milijarde. Sicer pa je za razvoj in ustvarjanje svetovnega ali olimpijskega prvaka v povprečju potrebno milijon evrov.
O zelo velikih razhajanjih med SportAccordom in Mednarodnim olimpijskim komitejem (MOK).Morala bi delati skupaj in v sinergiji, toda na žalost ni tako. Za SportAccord so na prvem mestu športniki in nacionalne zveze, šele potem mednarodne zveze. Morebiti so v MOK in največjih mednarodnih zvezah celo nekoliko živčni zaradi mojih idej, stališč in načrtov. Verjetno jih tudi moti to, da denar iz mednarodne judo zveze ali SportAccorda nikoli ni in ne bo odtekal v zasebne žepe. Vedno sem in bom deloval v interesu športa, kot bi morali vsi športni delavci in funkcionarji. Jaz od opravljanja športnih funkcij ne živim, saj sem poslovnež. Ne jemljem denarja od športa, ampak celo dajem svojega. In mene ne more nihče kupiti.
O tem, da bi nekoč postal član MOK.Me ne zanima. Vsaj tako dolgo, dokler bo v njem takšno stanje, kot je sedaj. MOK ne more in ne sme biti skupina aristokratov in oligarhov. Šport potrebuje svobodo, v kateri pa ni prostora za aristokrate in oligarhe. V MOK skoraj ni reform, ni transparentnosti pri denarju, odločitvah, merilih, načelih... Če so člani MOK »dobri fantje«, sem jaz s svojimi idejami in načrti v njihovih očeh pač »slab fant«.
