Današnja seja vlade bo za nadaljevanje pogajanj s sindikati javnega sektorja nedvomno odločilna. Konfederacija sindikatov javnega sektorja (KSJS) je namreč napovedala, da če vlada do pogajanj ne bo umaknila predlogov za dodatno znižanje plač, bo 3. decembra izvedla protestni shod pred poslopjem vlade. K protestom so pozvali vse sindikate javnega sektorja, nanje pa povabili tudi predstavnike drugih sindikatov.
Branimir Štrukelj, predsednik konfederacije in vodja pogajalcev dela sindikatov javnega sektorja, je ponovil, da so se z vlado pripravljeni pogajati samo o podaljšanju veljavnih ukrepov.
Cerar ostaja optimist
Po besedah Draga Ščernjaviča, vodje pogajalske skupine drugega dela sindikatov javnega sektorja, se bodo vsi reprezentativni sindikati javnega sektorja sestali danes dopoldne pred nadaljevanjem pogajanj. Na sestanku nameravajo potrditi stališča glede varčevalnih ukrepov in se opredeliti do izvedbe protestnega shoda.
V nekaterih sindikatih razmišljajo tudi že o ostrejših aktivnostih. Policijska sindikata sta, kot je znano, prejšnji teden vladi zagrozila s stavkami, možnost izvedbe stavke pa so včeraj potrdili tudi v sindikatu poklicnega gasilstva. »Vlada je nekonstruktivna, njen odnos zlasti do uniformiranih poklicev pa ni korekten. Gasilci nismo smet, pač pa delavci, ki pomagamo vsem državljanom in za to želimo imeti tudi konkretno plačilo,« je poudaril predsednik sindikata gasilcev Aleksander Ogrizek.
Na vladni strani pretiranega vznemirjenja ni čutiti. Premier Miro Cerar je po torkovi okrogli mizi Tax-Fin-Lex ponovil, da vlada preučuje vse možnosti in predloge. Glede dogovora ostaja optimist in verjame, da lahko v pogajanjih »dosežejo ključne zadeve«. Glavni vladni pogajalec in minister za javno upravo Boris Koprivnikar opozarja, da bi bile vse ostale alternative zelo boleče za vso družbo, ne le za javne uslužbence. Če vlada poseže po interventnem zakonu, o katerem je zaradi pomanjkanja časa vse več govora, pa se bo socialni konflikt, kot je dejal, še poglobil.
Trenutno veljavni varčevalni ukrepi veljajo le do konca tega leta, ob njihovi sprostitvi pa bi se plačna masa prihodnje leto povečala za 340 milijonov evrov. Vlada je, kot je znano, želela s posegom v dodatke prihraniti dodatnih 127 milijonov evrov, čemur pa so se sindikati ostro uprli in postavili pod vprašaj tudi podaljšanje že obstoječih ukrepov. Ti bi sicer verjetno že bili od streho, če ne bi Cerar, tedaj še kot najverjetnejši mandatar, takratnega notranjega ministra Viranta prepričal, da se mora o ukrepih pogajati nova vlada.
Plače v javnem sektorju so nižje kot leta 2008
V kolikšni meri je nasprotovanje sindikatov novim posegom v plače upravičeno? Če tokrat pustimo ob strani nujnost fiskalne konsolidacije in zaveze Bruslju in upoštevamo zgolj statistiko plač, bi jim pač lahko pritrdili. Povprečna bruto plača javnih uslužbencev se je namreč od septembra 2008, ko se je začela kriza, do letošnjega septembra po podatkih Ajpesa znižala s 1758 na 1749 evrov. Po drugi strani se je povprečna bruto plača v gospodarstvu v tem času zvišala s 1333 na 1518 evrov. Razlika v višini plač med obema sektorjema se je tako v šestih letih zmanjšala za polovico; s 425 na 231 evrov. Pri tem je seveda treba opozoriti, da se je število zaposlenih v javnem sektorju od septembra 2008 povečalo z nekaj manj kot 155.000 na 158.351, medtem ko je število zaposlenih v gospodarstvu upadlo s približno 515.500 na zgolj 438.623 ali za več kot 75.000, pri čemer so delo večinoma izgubili tisti z nižjimi plačami.
Prejemki so se v preteklih šestih letih med večjimi dejavnostmi javnega sektorja najbolj znižali v izobraževanju, kjer je povprečna bruto plača upadla s 1751 na 1728 evrov, najbolj pa so se zvišali v pravosodju – s 1851 na 1914 evrov. Število zaposlenih se je najbolj povečalo v socialnem varstvu, za več kot 13 odstotkov, in v zdravstvu (za približno sedem odstotkov), občutno pa se je znižalo v državni upravi.
