Tudi tokratnemu varčevanju, ki je znova namenjeno predvsem izpolnjevanju obljub Bruslju in ne dejanskim spremembam v strukturi prihodkov in odhodkov proračuna, stoji nasproti javnemu sektorju, ki bo dobil manj, gospodarstvo, ki bo dalo več. Slednjemu grozi za okoli sto milijonov evrov dodatnih obremenitev, tokrat skritih pod idejo skrbi za čisto okolje in zdravje ljudi.
Gospodarstvo opozarja, da je Slovenija po okoljskih dajatvah med osemindvajsetimi članicami Evropske unije po podatkih za leto 2012 že zdaj tik pod vrhom, na drugem mestu, medtem ko je po energetskih dajatvah, tudi taksah za ogljikov dioksid, v bruto domačem proizvodu na prvem mestu. Ker se napovedujejo nova zvišanja prispevkov za obnovljive vire energije, znižanje olajšav za plačevanje taks za ogljikov dioksid, zviševanje prispevkov za učinkovito rabo energije pa še trošarine na sladke pijače, je gospodarstvu prekipelo.
Dovolj imajo krpanja lukenj, negotovosti, v kateri ne morejo podjetja načrtovati stroškov niti za prihodnje leto, poleg tega pa se jih z okoljskimi dajatvami obremenjuje še pod pretvezo varstva okolja, pa čeprav gre v prvi vrsti za polnjenje proračuna in financiranje javne porabe. Pojasnil predstavnikov oblasti, da iščejo načine za enakomerno porazdelitev bremen med gospodarstvom in javnim sektorjem, ne sprejemajo. Opozarjajo, da je gospodarstvo od začetka krize izgubilo več kot 90.000 delovnih mest, medtem ko je javni sektor zaposloval. Če je leta 2008 na enega javnega uslužbenca gospodarstvo zaposlovalo 2,7 delavca, je letos v zasebnem sektorju le še 2,4 zaposlenega na javnega uslužbenca. Vlado pozivajo, naj najprej pripravi analizo, ki bo pokazala, za koliko so energetsko intenzivna podjetja doslej že obremenili in kakšne so bile posledice na delovna mesta, izvoz, naložbe.
Prvi glas povzdignili v papirni industriji
Prvi so včeraj glas povzdignili predstavniki papirne industrije. Samo njim bi lahko nove dajatve prinesle za 6,2 milijona evrov dodatnih obremenitev. Direktor družbe Količevo Karton Branko Rožič je opozoril, da napoveduje vlada številne ukrepe za zviševanje gospodarske rasti in privabljanje tujih naložb, hkrati pa sprejema napačne ukrepe. Tuji naložbeniki morda res še ne bodo odkorakali, lahko pa bi začeli še pozorneje spremljati stroške in zniževati investicije. Marko Jagodič, direktor Papirnice Vevče, ki je kot Karton Količevo v avstrijski lasti, je dejal, da so lani v nov premazni agregat vložili 12 milijonov evrov, z lastnikom pa so se že začeli dogovarjati o novih naložbah. »Toda ko so se pojavile informacije o dodatnih davkih na energente, dobiš občutek, da so se začeli izogibati odgovoru na vprašanje o dodatnem razvoju.« Ker si država prizadeva privabiti več tujih naložb, se zdijo Jagodiču načrti vlade neverjetni. En takšen ukrep lahko namreč zapre možnosti za več let. Papirnici Vevče bi nove obremenitve povzročile za 600.000 evrov dodatnih stroškov, kar predstavlja mesečno maso plač.
Tehnični direktor Tovarne papirja Goričane Janez Gale vladi svetuje, naj gre po svetu in preuči, kako druge države ščitijo svoja podjetja. Novi davki bi družbi, ki je v postopku prestrukturiranja, letne dajatve povečali za milijon evrov in postavlja se vprašanje, ali jim bo sploh uspelo preživeti. V Palomi so pred dvema tednoma pripravili načrt poslovanja za prihodnje leto, nato jih je država presenetila z novico. »Druge možnosti, kot da bomo višje davke nadomestili z znižanjem števila zaposlenih, ne vidim,« je opozoril predsednik Palomine uprave Tadej Gosak. Dodal je, da iščejo partnerja, ki bi bil pripravljen dokapitalizirati Palomo, a opozoril, da bo vlagatelje težko prepričati o vlaganju v družbo v tako nepredvidljivih okoliščinah. Za Vipap Videm Krško pomenijo napovedane dajatve za dva milijona evrov višje letne stroške, je dejala članica uprave družbe, odgovorna za finance, Jožica Stegne, ki sicer predseduje tudi upravnemu odboru Združenja papirne in papirnopredelovalne industrije. Če se bodo vladne napovedi uresničile, bi to pomenilo zaustavitev vseh naložb in ogrozitev številnih delovnih mest.
Nad obremenitvijo industrije zgrožen tudi sindikat
Tudi predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Janez Posedi je zgrožen nad aktivnostmi nove vlade. Papirna industrija je pomemben steber v gozdno-lesni verigi in posluje dobro. Ker je panoga neprimerno obremenjena, bi jo morali po njegovem mnenju razbremeniti in podpreti vstop kakšnih predelovalcev celuloze na slovenski trg.
Panoga papirne in papirnopredelovalne industrije jo je sicer v krizi dobro odnesla. Lani je dosegla 707 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je na letni ravni predstavljalo rast za okrog pet odstotkov. Pri tem se je kumulativni čisti dobiček v panogi malenkost zvišal in je znašal 7,3 milijona evrov. Rast se nadaljuje tudi v letošnjem letu, saj naj bi se prihodki zvišali za okoli pet odstotkov. Po anketi združenja se je v Sloveniji v prvih osmih mesecih izdelalo osem odstotkov več papirja. Pri tem je treba upoštevati, da od začetka aprila letos ponovno deluje proizvodnja v Radečah, in sicer v okviru družbe Radeče papir nova. Za dobra dva odstotka se bo zvišala tudi proizvodnja izdelkov iz papirja in embalaže.
Po drugi strani pa se je v Evropi po podatkih Evropskega združenja papirne industrije (CEPI) v prvih osmih mesecih letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem lani obseg proizvodnje papirja in kartona znižal za 0,1 odstotka. Po pojasnilih Stegnetove je eden od vzrokov za odstopanje rasti v Sloveniji večji delež proizvodnje embalažnih in higienskih papirjev, pri katerih tudi v Evropi ugotavljajo pozitivne trende in manjši delež grafičnih papirjev. Med njih spada tudi časopisni papir, katerega proizvodnja se je v obravnavanem obdobju najbolj znižala, in sicer za 6,7 odstotka.
