»Ne pozabimo na pretekle napake. Nič več kreditnih ekscesov,« je guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec položil na srce zbranim bančnikom na konferenci Združenja bank Slovenije (ZBS). Odmev njegovih besed je bil slišen tudi v poznejših govorih nekaterih vodilnih mož slovenskih bank, ki še naprej iščejo izgovore za močno omejeno kreditiranje.

Dokapitalizacije in prenosi slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) so slovenski bančni sistem premaknili zgolj na točko nič ali pa še to ne, saj v nekaterih ključnih kazalnikih še naprej zaostaja za evropskim povprečjem. V bančnem sistemu ostaja šest milijard evrov slabih posojil, NLB in Nova KBM pa še vedno nista tako kapitalsko močni, da bi prestali obremenitvene teste. Težavo rešujeta tudi s previdnejšim kreditiranjem.

Kljub temu da je »likvidnost v bančnem sistemu dobra«, kot se je izrazil predsednik uprave NLB Janko Medja, so banke čedalje bolj izbirčne pri prebiranju prošenj za posojila. Zavrnejo jih več kot tretjino. Spremenjenega načina delovanja pa vsaj v bližnji prihodnosti ne moremo pričakovati. »Recesije se rešujejo tudi deset let,« je Medja citiral ugotovitve ene McKinseyjevih raziskav in dodal, da je Slovenija na dobri poti okrevanja, ki pa ne bo ne lahka ne hitra. Vprašanji, kakšno pomoč lahko podjetja pričakujejo od bank in kdaj bodo lahko računala na nova posojila, nista dobili odgovora.

V prvem letošnjem polletju so podjetja pri bankah najela manj kot tri milijarde evrov novih posojil. To je sicer dva odstotka več kot v enakem obdobju lani, vendar je treba omeniti, da je bančni sektor tedaj trčil ob samo dno brezna slabih odločitev in lahkomiselnega podeljevanja kreditov iz časov pred krizo.

Neuslišana podjetja, panične banke

Sedaj so banke zamenjale ploščo, pri tehtanju tveganj so preveč previdne, od podjetij v zameno za posojilo zahtevajo draga zavarovanja in izpolnjevanje cele vrste ostrih pogojev. Mnoga tako mineva volja za iskanje posojil. Zadnje poročilo Banke Slovenije o povpraševanju po posojilih nefinančnih družb kaže denimo, da so podjetja še leta 2010 pri bankah želela najeti več kot 18 milijard posojil, lani pa le še polovico tega. V prvem polletju letos se je obseg povpraševanja zmanjšal še za nadaljnjih 5,6 odstotka, na 4,6 milijarde evrov. Od tega so banke zavrnile kar 36 odstotkov prošenj v višini 1,65 milijarde evrov.

»Dejstvo je, da ne bomo dajali denarja samo zato, da bodo podjetja likvidna, če se ta ne želijo prestrukturirati,« je dejal Medja, ki se sicer zavzema za vzpostavitev sistema financiranja obratnega kapitala podjetij. A ta je precej manjši problem kot lastniški kapital, ki lahko podjetjem pomaga absorbirati izgube in stabilno poslovati. »Premalo kapitala. To je izvirni greh, o katerem ne govori nihče. Vsi bi samo silili banke, naj posojajo podkapitaliziranim podjetjem,« se je razburil predsednik uprave NKBM Aleš Hauc.

Dejstvo je, da se mora velik del gospodarstva prestrukturirati, sicer bo tudi kapital bank, ki smo ga slovenski davkoplačevalci podprli z več milijardami evrov, kmalu skopnel. Podjetja tako krepijo povpraševanje edinole po posojilih za prestrukturiranje. Delež posojil za prestrukturiranje je v prvem polletju zrasel že na 35 odstotkov vseh novoodobrenih posojil in bi lahko do konca leta presegel dve milijardi evrov. Lani je dosegel 30,4 odstotka ali okoli 1,8 milijarde evrov.

Ni posluha za vlaganja

Precej manj so banke naklonjene financiranju naložb. Sicer se je povpraševanje podjetij po posojilih lani zmanjšalo še za nadaljnjih 13,4 odstotka, a hkrati narašča tudi delež prošenj za investicijska posojila, ki jih banke zavrnejo. Lani so jih zavrnile skoraj 58 odstotkov ali 1,27 milijarde evrov, letos pa je ta delež zrasel že na vrtoglavih 63 odstotkov. Od 1,65 milijarde evrov vseh letos zavrnjenih prošenj za posojila jih je več kot polovica za investicije. Kako naj se gospodarstvo, ki se v preteklih letih ni redilo na dobičkih, s katerimi bi lahko financiralo nove investicije, sploh pobere? Izredno težko in tako bo, vse dokler bodo banke nepripravljene na prevzemanje tveganj.

Najbolj zadržane so banke s tujimi lastniki, ki so letos zavrnile kar 53,6 odstotka ali skoraj 940 milijonov evrov prošenj za posojila. Obstajajo pa tudi svetle izjeme. »V letu 2013 smo nefinančnemu sektorju odobrili skoraj 400 milijonov evrov novih posojil, v prvih šestih mesecih letos pa blizu 220 milijonov evrov,« so pojasnili v Sberbank. Podjetjem so v prvem polletju na novo odobrili 180 milijonov evrov posojil. Banka Koper, ki je v lasti italijanske skupine Intesa Sanpaolo, je letos samo malim in srednjim podjetjem odobrila okrog 80 milijonov evrov novih posojil. Sparkasse se je medtem z namenom kreditiranja malih in srednjih podjetij v nekaj tranšah zadolžila pri Evropski investicijski banki (EIB). Skupno naj bi najela do 50 milijonov evrov posojila. V prvih devetih mesecih je odobrila 174 milijonov evrov novih posojil nefinančnemu sektorju, štiri milijone več kot v celotnem lanskem letu. Ob tem so zavrnili le četrtino prošenj za kredit.

Kljub temu so banke s tujimi lastniki v prvem polletju med podjetja razdelile »le« 812 milijonov evrov kreditov, velike slovenske banke pa več kot dve milijardi evrov. V NLB so samo velikim podjetjem letos odobrili že 774,5 milijona evrov kreditov, 288 milijonov evrov poslov pa so realizirali na področju srednje velikih podjetij. Pri tem je pomembno poudariti, da je za največjo slovensko banko 30 uspešno sklenjenih reprogramov, v katerih je imela 43-odstotni delež.

Finance Bančni sistem