Rebalans je treba sprejeti, da bo Slovenija do leta 2015 odpravila presežni primanjkljaj, torej ga spravila pod tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP), do leta 2017 pa javne finance uravnotežila, sta Cerar in Mramor predstavila dokument, ki ga bodo ves dan obravnavali poslanci.
Zaradi presežnega primanjkljaja in tudi previsokega dolga je namreč stanje v državi resno in zahtevno, je ugotovil Cerar. Vlada ima resen namen odločno ukrepati, je dejal in dodal, da pa ne predlaga radikalnih posegov, saj ne želi vplivati na manjšo potrošnjo, pač pa je iskala in še vedno išče ustrezne kompromise.
Z rebalansom bo letošnji javnofinančni primanjkljaj znašal 4,3 odstotka BDP, v letu 2015 pa ga namerava vlada potisniti na 2,8 odstotka BDP.
Dolgoročna in stabilna rast ni zagotovljena
Gospodarstvo v zadnjem obdobju kaže znake okrevanja, tudi napovedi so obetavnejše, toda dolgoročna in stabilna rast po premierjevih besedah ni zagotovljena. Potrebno bo še veliko, da bodo spremembe na bolje v vsakdanjem življenju občutili tudi državljani. "V to so usmerjena vsa naša prizadevanja in ukrepi," je zatrdil Cerar.
Tudi Mramor je obljubil, da bo vlada z vsakim korakom zasledovala cilj konsolidacije javnih financ in spodbujanja gospodarske rasti. Danes obravnavani rebalans letošnjega proračuna je prvi korak do tega cilja in osnova za vse nadaljnje ukrepe, vlada pa je po Cerarjevih besedah pripravila tudi že predlog rebalansa za leto 2015.
Rebalans določa ukrepe, s katerimi želi vlada spodbuditi tista vlaganja, ki imajo čim večji multiplikativni učinek na BDP. Kot je pojasnil premier, želi vlada več denarja nameniti projektom, ki delujejo bolj spodbudno na gospodarsko rast.
Manevrskega prostora je malo
Ker je do konca leta preostalo le že malo časa, strukturni ukrepi niso možni, zato je vlada vanj vključila prihranke oz. prerazporeditve sredstev, kjer ji zakonodaja to omogoča. "Manevrskega prostora je malo, zato ga moramo kar najbolje izkoristiti," je dejal.
Z rebalansom se letošnji prihodki državnega proračuna zmanjšujejo za 20 milijonov evrov na 8,6 milijarde evrov, poraba pa se povečuje za 177 milijonov evrov na 9,8 milijarde evrov. Posledično se primanjkljaj povečuje za 197 milijonov evrov na 1,2 milijarde evrov.
Mramor je pojasnil, da je glavni krivec za nižje ocenjene prihodke izpad davka na nepremičnine, nižji bodo tudi prihodki od dohodnine ter trošarin. Delno bodo ta izpad ublažili višji prihodki od davka na dodano vrednost ter koncesij. Odhodke pa povečuje predvsem večja potreba po sredstvih za odplačilo obresti ter za transferje v pokojninsko blagajno.
Za opozicijo nekateri rezi v rebalansu nesprejemljivi
Na nesprejemljivost določenih rezov v rebalansu so opozorili tako v ZL kot v NSi. Luka Mesec (ZL) je poudaril, da je stroške krize v Sloveniji že doslej plačeval srednji in revni sloj, predlagani rebalans pa te trende nadaljuje, saj se spet reže v socialno državo in javni sektor. Dodatno pa bo vlada, kot je dejal, z rezi v investicije zavrla pozitivne gospodarske trende.
Nad nekaterimi zmanjšanji v rebalansu, kot sta npr. zmanjšanje sredstev za investicije na področju lokalne infrastrukture in zmanjšanje sredstev na področju socialne varnosti, so po besedah Jožefa Horvata zaskrbljeni tudi v NSi.
Horvat je sicer poudaril, da je razprava o rebalansu za letos dobrodošla pred pripravo rebalansa proračuna za leto 2015, ki bo moral odsevati ekonomsko politiko nove vlade. Razmere, v kateri smo, narekujejo novo ekonomsko politiko, ki nas bo izvlekla iz krize. To pa ne bo mogoče brez strukturnih reform, poenostavitev administrativnih postopkov, internacionalizacije gospodarstva in sanacije državnega bančnega sistema, ki zdaj ne opravlja svoje funkcije.
Bratušek: Rebalans proračuna sploh ni potreben
Da rebalans letošnjega proračuna sploh ni potreben, pa je menila Alenka Bratušek (ZaAB). Poudarila je, da je njena vlada julija sprejela potrebne sklepe in z njim uredila primanjkljaj, zato bi bilo mogoče proračun izvršiti tudi brez predlaganega rebalansa. Ocenila je še, da rebalans ne prinaša strukturnega preboja, ob tem pa napovedala, da bodo v ZaAB z zanimanjem preučili predlog rebalansa proračuna za 2015, ko bo ta pripravljen.
Andrej Šircelj je v imenu poslanske skupine SDS naštel več primerov slabe prakse, zaradi katerih je morala vlada iti v rebalans proračuna za letos, nanje pa so v SDS, kot je zatrdil, opozarjali že med letom. Tako je med drugim izpostavil izpad zaradi padca nepremičninskega davka in manj pobranih sredstev iz naslova trošarin. Glede na predvideno povečanje primanjkljaja na 4,3 odstotka BDP je Šircelj poudaril, da rebalans ni tehnična, temveč vsebinska zadeva.
Slovenija je po Šircljevih besedah sicer že od konca septembra zaradi nesprejetja zakona o fiskalnem pravilu v neustavnem stanju. SDS je zato v proceduro že vložila predlog zakona o fiskalnem pravilu in pričakuje, da ga bo koalicija, tudi če bodo potrebni nekateri popravki, sprejela.
Korak k zagotavljanju večje preglednosti nad poslovanjem
Medtem ko opozicijski poslanci rebalansa po napovedih ne bodo podprli, so predlogu naklonjeni v koalicijskih poslanskih skupinah, kjer menijo, da predstavlja primeren korak k zagotavljanju večje preglednosti nad poslovanjem in finančnim stanjem države.
V SMC tako po navedbah Tilna Božiča menijo, da so določene postavke v rebalansu še vedno naravnane tako, da vlivajo optimizem. Rokohitrskemu uvajanju strukturnih reform v okviru rebalansa za 2014 v zadnjih tednih leta niso naklonjeni, zato snujejo predloge ukrepov za pozitiven učinek javnih financ v srednjeročnem obdobju. Del teh bodo, tako Božič, lahko predlagali v okviru priprav rebalansa proračuna za leto 2015.
V SD pozdravljajo smernice v rebalansu, da se ohrani in krepi socialna država, je poudaril Matjaž Han, kjer ostajajo zagovorniki stabilnega in uravnoteženega proračuna, zato se ne strinjajo s tezo, da socialna država ne gre z roko v roki z močnim gospodarstvom. Je pa Han opozoril, da bo treba v prihodnje proračunsko politiko zastaviti širše, preseči politiko varčevanja ter sprejeti ukrepe za spodbujanje gospodarske rasti in zagotavljanja blaginje ljudi.
V DeSUS niso zadovoljni, a menijo, da je rebalans nujen
V DeSUS medtem z rebalansom niso povsem zadovoljni, a je ta glede na obstoječi finančni okvir nujen. Po besedah Uroša Prikla so v poslanski skupini zadovoljni, da se z njim ne poslabšuje položaj državljanov, predvsem najbolj ranljivih skupin. To je treba doseči tudi pri rebalansu proračuna za prihodnje leto, ko bo treba vložiti vse napore tudi v zagotovitev več sredstev na prihodkovni strani in ne zategovati pasov tam, kjer že danes praktično ni mogoče ničesar več vzeti.
S predlogom rebalansa za leto 2014 se strinjata tudi poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti. Laszlo Göncz, ki je pozdravil nadaljnje spoštovanje dogovora med koalicijo in narodnima skupnostima, je sicer dejal, da določeni dvomi obstajajo, a je jasno, da je rebalans potreben.
