Polom na newyorški borzi.
Zaradi izredno visokih tečajev delnic, naraščajoče napetosti na denarnem trgu in popuščanja industrijske delavnosti je zadnje dni prišlo na newyorški borzi do poloma. Tečajne izgube onih efektov, ki kotirajo na borzi, so v par dneh dosegle okrog 5 milijard dolarjev (260 milijard Din). V četrtek so se na borzi odigravale panične scene in je bilo tekom 2 in pol ure prodanih 10 milijonov delnic. Padec efektnih tečajev je neugodno vplival tudi na žitni trg.
Jutro, 26. oktobra 1929
PANIKA NA BORZI
Pri novem polomu na včerajšnji borzi so se cene nekaterim akcijam znižale od $5 do $47.
Konsorcij bank, ki je bil priskočil tekom poloma zadnji četrtek na pomoč je zopet poslal svoje zastopnike v pisarno Morgan & Co.
Posvetovali so se dolgo časa, v javnost pa niso dali nobene izjave. (...)
Nov polom je prišel povsem nepričakovano, ker se je splošno domnevalo, da je trg stabiliziran in da so likvidacije dosegle svoj konec.
V resnici se je pa nabralo tekom prejšnjega tedna dosti naročil za prodajo kljub pomirjujočim izjavam bankirjev, narodnih voditeljev in predsednika Hooverja.
Glas naroda, 29. oktobra 1929
Posledice poloma na newyorški borzi
Že včeraj smo poročali o naglem padanju efektnih tečajev na newyorški borzi, ki je povzročilo pravo paniko. Ta polom je bil iz mnogih ozirov neizogiben. Že leto dni traja na newyorški borzi mrzlična špekulacija z delnicami, ki je tečaje teh papirjev privedla do take višine, da je rentabilnost v delnice naloženega kapitala padla na nekaj odstotkov. Spekulacija je absorbirala vedno večje kapitale, kar je imelo za posledico naglo dviganje obrestne mere, ki je ponovno prekoračila 10%. Newyorška Federal Reserve Bank je z vsemi razpoložljivimi sredstvi skušala preprečiti tako nesmiselno dviganje tečajev. Ponovno je že dvignila diskont, kar pa ni imelo zaželjenega uspeha.(…)
Enako so padle tudi obveznice drugih držav. Seveda je v takem položaju prenehala tudi vsaka možnost najetja posojil v Ameriki. Emisije posojil, zlasti za Evropo, so zaradi tega letos padle na minimum. Nasprotno, Evropa je celo pomagala financirati špekulacijo s tem, da je zaradi visoke obrestne mere nalagala kratkoročno svoja razpoložljiva denarna sredstva v Ameriki, kar je imelo za posledico, da je nastopila napetost tudi na zapadnoevropskih denarnih tržiščih, predvsem pa v Angliji.(…)
Polom na newyorški borzi bo torej Evropi prej ali slej gotovo prinesel koristi, kajti evropske države bodo v bodoče pri ugodnejših tečajih in v večjem obsegu lahko pokrivale svoje kreditne potrebe v Ameriki.
Jutro, 27. oktobra 1929
30 milijard dolarjev izgubljenih
Newyork, 30. oktobra. Včerajšnje izgube na newyorški borzi so mnogo večje, kakor pa se je prvotno domnevalo. Po zanesljivih vesteh znašajo glasom snočne bilance ne samo eno, marveč 14 milijard dolarjev, kakršna vsota ni bila zabeležena še na nobeni borzi niti v času največjih povojnih polomov. Vse kaže, da padanje tečajev še ne bo tako kmalu prenehalo. (…) Lastnikov delnic se je polastila tolika panika, da prodajajo delnice za vsak denar, kar izključuje vsako stabilizacijo tečaja. Banke tudi nimajo toliko gotovine, da bi mogle z nakupi dvigniti tečaj papirjev.
Najbolj so seveda prizadeti mali ljudje. Neštevilni mali špekulanti so uničeni in štedljivci, ki so vlagali svoje težko prihranjene dolarje na borzi, so oropani sadov svojega mnogoletnega truda in dela. Med temi malimi delničarji vlada največji obup in samomori so strahovito naraščali.
Od početka padanja tečajev pa do danes znašajo izgube nad 30 milijard, pri čemur pa ne gre samo za izgube na tečajih, marveč v visokem odstotku za efektivne izgube na narodnem premoženju. (…)
Slovenski narod, 30. oktobra 1929
Konec borzne panike v New-Yorku
Newyork, 31. oktobra. Situacija na newyorški borzi je postala nevzdržna. Vsi znaki kažejo, da ne bo mogoče ustaviti neprestanega padanja tečajev drugače, kakor da borzo za nekaj časa zapro. O tem koraku, ki predstavlja zadnji izhod iz skrajno mučnega položaja in ki bi seveda ne ostal brez posledic za ameriško narodno gospodarstvo, je včeraj skoraj vso noč razpravljal upravni odbor Federal Reserve Board v navzočnosti zakladnega ministra Melona.(…)
Na indirektno pobudo vlade so se velebanke še enkrat odločile za intervencijo na borzi in kakor se zdi, se jim je v zadnjem trenutku, ko je bila zatvoritev borze že več ali manj sklenjena stvar, posrečilo ustaviti nadaljno padanje tečaja potom velikih nakupov. (…) Po povprečni cenitvi je nad 100.000 malih vlagateljev izgubilo vse svoje premoženje.(...)
Slovenski narod, 31. oktobra 1929
