Na udaru kriminalistov se je pred dnevi v obsežni akciji znašla mreža oseb, ki so za tuje državljane v Sloveniji ustanavljale podjetja, s čimer so pridobili tudi dovoljenje za bivanje in delo v Sloveniji. V njej naj bi imela ključni vlogi notar Jože Sikošek, ki so ga kriminalisti pridržali v torek, in pokojna Zorica Škrbić, življenjska sopotnica Dejana Vidmarja, enega od obsojenih za rop SKB banke.

Da se v Sloveniji posamezniki, med katerimi so tudi Vidmarjevi sorodniki, več let ukvarjajo s serijskim ustanavljanjem podjetij nabiralnikov, ki so namenjeni tudi urejanju delovnih dovoljenj za tujce, smo v Dnevniku razkrili že konec septembra. Gre za obrt, ki je začela »cveteti« kmalu po vstopu Slovenije v EU. Samo Škrbićeva je tako ustanovila skoraj sto podjetij. Večina teh je že po letu ali dveh končala v izbrisu iz sodnega registra brez likvidacije, saj niso več oddajala letnih poročil ali pa jih sodni izvršitelji, davčna uprava in ostali upniki niso našli na uradnem prijavljenem naslovu.

Eden najvplivnejših slovenskih notarjev

Zdaj so se jih lotili tudi kriminalisti. Ti so storitve različnih kaznivih dejanj osumili dvajset fizičnih in pet pravnih oseb. Med njimi po neuradnih podatkih tudi Sikoška, ki mu očitajo več kot dvajset kaznivih dejanj ponareditve ali uničenja uradne listine oziroma overitve lažne vsebine. Njegova notarska pisarna je namreč pripravljala sporne notarske zapise o navidezni prodaji poslovnih deležev tujim državljanom, ki so z njimi pri nas tudi s pomočjo nekaterih uslužbencev zavoda za zaposlovanje pridobili dovoljenje za delo. V posameznih primerih naj bi pisarna to storila celo brez njihovih pooblastil. Sikošek za komentar včeraj ni bil dosegljiv, kriminalisti pa so včeraj obiskali tudi zavod za zaposlovanje.

Sikošek je eden najbolj znanih in vplivnih slovenskih notarjev. Samo lani je njegova pisarna ustvarila 660.000 evrov prihodkov, kar ga je uvrščalo v sam vrh lestvice notarjev z največjim letnim prometom. Med Sikoškovimi dolgoletnimi strankami so tudi posamezniki oziroma mreže, ki so se več let množično ukvarjala z urejanjem delovnih dovoljenj. Na veliko je sodeloval tudi z Zorico Škrbić. Prav zaradi preiskave okoliščin njene nasilne smrti je v predkazenski postopek »padel« tudi Sikošek, zoper katerega naj bi tožilstvo in policija od sodišča zahtevala tudi odreditev prikritih preiskovalnih ukrepov. A pri tem po naših informacijah nista bila uspešna.

Vsi posli Sikoška in Škrbićeve

Sikošek je Škrbićevi pomagal pri prodaji najmanj dvajset njenih podjetij, ki so jih kupovale osebe iz držav nekdanje Jugoslavije, Avstralije in Združenih arabskih emiratov. V najmanj petih primerih je Škrbićeva k Sikošku prišla s pooblastilom kupca podjetja in je na podlagi tega tudi sama podpisovala vse potrebne listine. Nekatera podjetja so bila izbrisana, ker so lastniki nepremičnin, na katerih so jih imeli tujci prijavljene, izjavili, da jim nikoli niso dali dovoljenja za to. Sodišče pa je po uradni poti začelo njihov izbris. Vsako od podjetij je Škrbićeva ustanovila s 7500 evri osnovnega kapitala. Toda tega dejansko sploh ni potrebovala, saj ga je nemudoma po ustanovitvi dvignila z računa in nato prodala prazno podjetje tujim državljanom za nekaj sto ali nekaj tisoč evrov. Ti naj bi pogosto potrebovali podjetja zgolj zato, da so lahko odšli delat v Nemčijo ali drugo državo EU.

Da bi Sikošek, ki mu je samo en takšen prepis lahko prinesel do tristo evrov, bržčas moral vedeti, kaj je v ozadju listin, ki jih je overjal v pisarni, nakazuje več dejstev. Ne le to, da je Sikošek po izobrazbi pravnik in nosilec javnih pooblastil, od katerega se zahteva skrbno ravnanje. Že to, da je bila Škrbićeva redna gostja v njegovi pisarni, kjer je serijsko prepisovala podjetja, bi mu lahko dalo vedeti, da se za tem skrivajo drugi nameni. Pri tem velja opozoriti, da so bili kupci podjetij iz tujine pogosto osebe, za katere bi lahko skrben notar zelo verjetno kaj hitro ocenil, da opravljajo le vlogo slamnatih direktorjev. Nenavadno je tudi, da Sikošek ni opazil vzorca »delovanja« teh podjetij po njihovem prepisu na tujega državljana.

Nad Sikoška tudi zaradi Jeršičevega jaguarja

Notarska zbornica je Sikošku zaradi več nepravilnosti že leta 2012 izrekla najvišjo denarno kazen 15.000 evrov. Ob nadzoru, ki ga je opravila leto dni pred tem, je med drugim ugotovila, da v njegovi pisarni niso ustrezno izpolnjevali vpisnika, da so napačno odmerjali pristojbino za notarsko storitev in neustrezno hranili oporoke. Na to odločitev zbornice se je pritožilo ministrstvo za pravosodje, ki je zahtevalo izrek strožjega ukrepa, to je začasne prepovedi opravljanja notariata. Disciplinska komisija druge stopnje je pritožbo ministrstva zavrnila. Ta ima tri člane, pri čemer dva od treh imenuje isto ministrstvo. Kako je torej mogoče, da sta uslužbenca ministrstva zavrnila pritožbo, ki jo je vložilo isto ministrstvo? »Člani komisije so pri svojem delu samostojni in neodvisni, kar velja tudi za člana in predsednika, ki ju imenuje minister za pravosodje. Minister komisiji ne sme dajati usmeritev, niti mu ta pred odločitvijo ne poroča o svojem delu,« so včeraj odgovorili na ministrstvu.

A Sikošku se očitno že obeta nov postopek. Pred dnevi smo v Dnevniku poročali, da je Sikošek kot nosilec javnih pooblastil brez pomislekov overjal listine slamnatih podjetij, s pomočjo katerih je krog poslovneža Andreja Jeršiča preprodajal avtomobile in materiale. Uporabljal pa naj bi jih tudi za domnevno fiktivne posle, s katerimi naj bi prikrival denarne tokove. Hkrati je Jeršič Sikošku lani prek slamnatega podjetja pod ceno prodal prestižni avtomobil znamke jaguar, uvožen iz Nemčije. Kot smo izvedeli včeraj, je notarska zbornica ministrstvu za pravosodje napovedala »izvedbo pregledov poslovanja notarjev, omenjenih v članku«, torej tudi Sikoška.

Pri tem je zanimivo, da se je Jeršičev krog pred leti ukvarjal z enako dejavnostjo kot Škrbićeva. Na nedavnem sojenju Jeršiču je tako ena od prič povedala, da je včasih pogodbe za ustanovitev podjetja oddajala voznikom avtobusa, ki so vozili v Makedonijo, in da je za prenos posameznega podjetja na roke dobila plačilo v višini 3000 evrov.

Kronika Korupcija