Nemška zvezna vlada lahko orožarske posle vse do končnega dovoljenja zveznega varnostnega sveta sklepa v tajnosti, je odločilo ustavno sodišče. Kljub temu pa mora vlada odgovoriti na poslansko vprašanje, ali je posamičen izvoz orožja omenjeni svet odobril ali ne.
Tožili so poslanci stranke zelenih, Hans-Christian Ströbele, Claudia Roth in Katja Keul, ter zahtevali, da je parlament že v času dogovarjanja obveščen o orožarskih poslih, še posebno ko gre za tretje države. Poslanci so se pri tožbi naslonili na izvoz 200 bojnih oklepnih vozil leopard 2 v Savdsko Arabijo leta 2011.
Novica je v javnost prišla v še posebno neugodnem trenutku, potem ko so vojaške sile Savdske Arabije z oklepnimi vozili sodelovale pri zatrtju protestov v sosednjem Bahrajnu. »Režimu, ki deluje na takšen način, doslej še nobena vlada, vseeno katere barve, ni prodala orožja,« je tedaj kritiziral vodja poslanske skupine zelenih Jürgen Trittin.
Poslanci ostali brez odgovora
Opozicija je za posel z avtoritarno vodeno kraljevino izvedela iz medijev poleti 2011, zeleni so vložili tožbo zatem, ko je vlada zavrnila konkreten odgovor na poslansko vprašanje o omenjenem izvozu orožja in se pri tem sklicevala na tajnost orožarskih poslov.
Državni sekretar Hans Joachim Otto iz vrst liberalne stranke je tedaj celo uro zavračal vprašanja in argumente opozicije, kanclerka Merklova in člani kabineta, pristojni za omenjeno tematiko, pa v razpravo sploh niso posegli. Temeljno vprašanje je bilo, ali je bil v tistem trenutku omenjeni orožarski posel že sklenjen ali ne.
Ustavno sodišče je sedaj odločilo, da vladi, vse dokler posli niso dogovorjeni, poslancev o njih ni treba obveščati; ustava namreč določa, da o orožarskih poslih odloča vlada. V resnici odločitev o tem, ali se določen orožarski posel odobri ali ne, sprejme zvezni varnostni svet, to pa je odbor vladnega kabineta. Tajne seje tega odbora vodi kanclerka Angela Merkel, v njem pa sedi sedem ministrov vlade, med njimi obrambni, gospodarski in minister za zunanje zadeve.
Vse doslej je veljalo, da mora vlada o sklenjenih izvoznih orožarskih poslih poslance obveščati v poročilu šele naslednje leto, potem ko so bili ti že sklenjeni. Še posebno zeleni so ob tem kritizirali, da je temeljna pravica poslancev do nadzora vlade praktično izničena. Sedanja vlada je spremenila prakso v toliko, da omenjeno poročilo predstavi vsakih šest mesecev in je sedaj zamuda, s katero poslanci izvedo, kam Nemčija izvaža koliko orožja, nekoliko manjša.
Največ orožja izvozijo v Izrael
Obe vladajoči stranki krščanska unija in socialdemokrati so se hkrati zavezali k temu, da informacije o odobrenih orožarskih poslih v roku dveh tednov posredujejo pristojnim parlamentarnim odborom. Dlje od tega pa nemška vlada ni pripravljena popustiti in meni, da odločanje o izvozu orožja sodi v osrednje območje njene odgovornosti.
Nemška orožarska podjetja namreč še vedno zelo dobro zaslužijo z izvozom orožja v države, ki niso članice Evropske unije in Severnoatlantske vojaške zveze. Tudi pod novo taktirko socialdemokratskega ministra Sigmarja Gabriela se na tem področju ni kaj bistvenega spremenilo.
Poročilo za prvo polovico letošnjega leta kaže, da je Zvezni varnostni svet odobril izvoz orožja v tretje države v višini 1,42 milijarde evrov, kar je približno 70 milijonov manj kot v prvi polovici lanskega leta. Toda tudi evropske države in članice Nata so letos v Nemčiji kupovale manj orožja, vrednost celotnega izvoza se je tako zmanjšala z 2,93 na 2,23 milijarde evrov. Izvoz v tretje države pa je v tej vsoti s polovice zrasel na 60 odstotkov.
Največ orožja, za 617 milijonov evrov, nemški orožarji izvozijo v Izrael, sledijo mu Združene države Amerike, Singapur, Južna Koreja in sultanat Brunej. Savdska Arabija je s četrtega zdrsnila na deveto mesto in letos v Nemčiji nakupila »le« za 66 milijonov evrov orožja.
