Prvi primeri prenosa ebole z okuženih na zdravstvene delavce v Evropi in ZDA so lekcija, da pravilno ukrepanje ob nalezljivih boleznih kljub formalnim pravilom ni samoumevno. V Sloveniji se na morebitne okužbe že nekaj časa pripravljajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) in v ljubljanskem UKC, kamor bi pripeljali tudi morebitne bolnike iz drugih bolnišnic. A na državni ravni ministrstvo za zdravje še ni organiziralo sestanka o odzivu na ebolo, kar med zaposlenimi v zdravstvu zbuja precej pomislekov.

Zakaj so čakali tako dolgo, nam na ministrstvu za zdravje včeraj niso pojasnili. Po naših informacijah naj bi sestanek predvidoma sklicali prihodnji teden.

»Nacionalne strategije nismo zaznali«

»Nacionalne strategije varovanja pred ebolo doslej nismo zaznali. Pričakujemo, da jo bodo pripravili čim prej. Ni dovolj, da je dobro pripravljen UKC Ljubljana. Prav tako je pomembno, da v vseh zdravstvenih domovih ali ambulantah vedo, kako ravnati,« je odločna predsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi Jelka Mlakar. Pravi, da imajo zdravstveni delavci veliko znanja, kako ukrepati ob morebitni nalezljivi bolezni, a glede na španski in teksaški primer okužb medicinskih sester to ni dovolj. Morebitne napake ne bi ogrozile le zdravstvenih delavcev, ki bi skrbeli za bolnike, ampak celotno prebivalstvo. Mlakarjeva je dodala, da si seveda ne želijo panike, a previdnost ni odveč.

Na ministrstvu za zdravje in NIJZ so poudarili, da epidemiologi že imajo zaščitno opremo. Napovedali pa so, da bodo opremo po potrebi dopolnili, če bo to zahteval tesen stik z ebolo. Eden od zelo dobrih poznavalcev, ki se ni želel izpostaviti z imenom, je pojasnil, da se pri okužbah zdravstvenih delavcev običajno zalomi zaradi človeške napake. Četudi so zaposleni dobro informirani o nujnih korakih, so v praksi pomembne zlasti izkušnje oziroma vaje, s katerimi se možnost nezavedne nepremišljenosti zmanjša. Časa, da bi zaposleni razmislil o vsakem koraku posebej, v takšnih primerih pogosto zmanjkuje.

Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Nina Pirnat je po četrtkovi izredni konferenci na temo ebole v Bruslju poudarila, da je tveganje razširitve okužbe z virusom ebole v EU zelo nizko. »Panika je vsekakor odveč,« je dejala.

Preizkušeno cepivo čez nekaj let?

Svet z upanjem čaka na dostopnejša zdravila in cepivo proti eboli. Ta virus v preteklosti ni bil velika težava za razviti svet, zato niti zdravstvene oblasti niti farmacevtska podjetja niso imeli posebej velikega interesa za razvoj zdravil. V raziskave virusa ebole je prva začela vlagati ameriška vojska po enajstem septembru – v strahu, da bi lahko postal orožje bioterorizma. »Odkar pa je virus začel trkati na ameriška in evropska vrata, se je zanimanje za razvoj zdravila izrazito povečalo,« opaža doc. dr. Tomaž Bratkovič z ljubljanske fakultete za farmacijo. Ebola se je do zdaj zadrževala v Afriki, kjer si farmacevtska podjetja ne morejo obetati dobička, naložba pa je tvegana. »Virus ni tako problematičen, da znanstveniki ne bi mogli razviti cepiva,« je prepričan Bratkovič. Po njegovem je težava zgolj v tem, da razvoj zahteva veliko časa in denarja. Preizkušeno cepivo bomo po njegovi oceni dobili šele čez nekaj let.

Bolnike z ebolo za zdaj zdravijo z nekaj klinično nepreizkušenimi zdravili, njihova zaloga pa je zelo omejena. V ZDA so oblasti sredi tedna napovedale, da bodo do konca leta zagotovile 20.000 enot zdravil, a so hkrati opozorili, da lahko do takrat za ebolo zboli že več kot pol milijona ljudi. V takšnih razmerah so vse pogostejši predlogi, da bi bilo standarde glede preizkušenosti zdravil treba znižati in tako zdravila zagotoviti večjemu številu ljudi. Bratkovič meni, da bi lahko to prineslo več škode kot koristi. Če zdravilo ni preizkušeno v okviru rigoroznih kliničnih študij, po njegovih besedah ni nobenega zagotovila, da bo učinkovito in varno.

Najbolj razširjeno zdravljenje okuženih z ebolo je tako imenovana podporna nega, pri kateri ustrezno zaščiteni zdravstveni delavci skrbijo za bolnike v izolaciji. Bolnikom pri tem med drugim pomagajo z nadomeščanjem tekočine pa tudi z ohranjanjem primerne ravni kisika in krvnega pritiska.