Praviloma si v življenju nekdo želi samostojnosti, ko mu gre dobro, bolje od sistema, v katerem živi in dela. V slovenskem alpskem smučanju je zgodba postavljena na glavo. Panoga bi se najraje odcepila od SZS, čeprav ima milijonski dolg. Pingpongu med obema stranema ni videti konca. Smučarska zveza se v podobi direktorja Jurija Žureja trudi, da bi alpskemu delu z grafi, diagrami in številkami preteklosti pokazala, da se je panoga znašla v rdečih številkah zaradi dolgoletnega prekomernega trošenja. Alpski smučarski klubi, ki so sicer razdeljeni na dva dela (več je podpornikov predsednika zbora in odbora Dušana Goriška kot opozicije), pa vztrajajo, da so rdeče številke plod nesposobnosti vodstva pri pridobivanju sponzorjev.

Izredna seja zbora panoge za alpsko smučanje je pokazala, da zveza in alpski del ne bosta našla skupnega jezika. Podporniki trenutnega panožnega vodstva so mnenja, da jih je direktor Žurej pustil na cedilu. Da jim je na spomladanskem odboru obljubil proračun v višini dobrega milijona evrov, na podlagi katerega so naredili program ter podpisali pogodbe s trenerji, ki so postale izjemno obremenjujoče. Da je na voljo pol milijona evrov manj, mu ne oproščajo. V primeru odpovedi pogodb s trenerji imajo ti trimesečni odpovedni rok, ki gre z računa panoge. Druga stvar, ki jo redno posluša Žurej, pa je, da gleda panogo z vidika večvrednosti. Da je vse, kar ni dobro, »vaše«. Hkrati sliši veliko očitkov, da so športne zakonitosti drugačne kot v gospodarstvu. Iz vsega tega je razvidno, da romantike med panogo za alpsko smučanje in zvezo v trenutni postavi ne bo. Smučarsko zvezo bo najbolj zmotilo dejstvo, da klubi niso sprejeli sklepa, ki panoge ne zavezujeta k varčevalnim ukrepom.

Gorišek: Obnašamo se racionalno

»Nikakor nisem zadovoljen s položajem, v katerem se je znašlo alpsko smučanje. Posledično ne morem biti zadovoljen s sklepi zbora. Kot ste opazili, smo dolgo časa razpravljali o raznoraznih možnostih. Vsak ukrep, ki bi ga morebiti sprejeli, je težko izpeljiv. Zmanjšanje trenerske ekipe nam na kratki rok ne prinaša plusa. Ne preostane nam drugega, kot da začnemo uresničevati sklepe zbora in skušamo skupaj z zvezo in skupino ljudi, ki bo delala na področju marketinga, priti iz težkega položaja. Z zmanjševanjem stroškov se ukvarjamo od prvega dneva mandata. Imamo čisto vest in lahko rečemo, da se obnašamo racionalno. Reprezentanti si kuhajo sami, spijo v apartmajih in ne hotelih. Predstavljeni sanacijski ukrepi na kratki rok ne bi prinesli ničesar. Bojimo se, da bi se nam poznali šele v prihodnosti, pa tudi odziv sponzorjev bi bil slab,« je bil komentar Dušana Goriška, predsednika odbora in zbora panoge za alpsko smučanje, po izredni seji zbora panoge. »Kar zadeva marketinško ekipo, opravljamo razgovore z eno gospo, ki dela na tem področju. Na zboru smo dobili zeleno luč, da se začnemo resneje pogovarjati.« Na vprašanje, zakaj Gorišek vztraja, glede na to, da zaradi pomanjkanja sredstev programa ne more izpeljati v želenem obsegu, je Radovljičan odgovoril: »Če bi moj odstop prinesel dodatno vrednost, ni nobenega razloga, da ga ne bi tudi ponudil. Če kdo vidi eno dobro stran našega odstopa, lahko to storimo v tem trenutku.«

Žurej: Klubi potiskajo glavo v pesek

»Ali so negativne številke, ki jih predstavljam v zadnjem času, naletele na gluha ušesa, ali se ljudje ne zavedajo resnosti položaja, lahko ocenite sami. Oboje je možno in hkrati slabo. Delovanje alpskega dela kljub sklepom zbora ne more potekati nemoteno, zato bo treba na izvršilnem odboru sprejeti določene sklepe. Moje mnenje je, da bi bilo bolje, če bi panoga sama sprejela smiselne ukrepe. Tako pa bo moralo ukrepe določati vodstvo smučarske zveze. Lahko bomo primorani ustaviti programe ali najti ustrezne rešitve,« pravi Jurij Žurej. »Jasno mi je, da so klubi nezadovoljni s stanjem. Pravi naslovi za izražanje nezadovoljstva so njihovi kolegi, ki so s prekomernim trošenjem pripeljali panogo do takšnega stanja, ne pa trenutno vodstvo zveze. Očitno si potiskajo glavo v pesek kot noji, namesto da bi kdo prevzel odgovornost,« dodaja direktor.

»Na potezi je izvršilni odbor, ki bo moral sprejeti sklepe. V primeru, da se bo zavestno odločil za ukrepe, ki lahko pomenijo povečanje minusa v blagajni, bi šlo za nevaren precedens. Zaradi enakih zahtev drugih panog bi se lahko zveza znašla v spirali, iz katere se ne bi rešili. Zato je po mojem ta čas najprimernejše vprašanje, kdo je odgovoren v skladu s statutom? To sta predsednik in direktor. In ne le odškodninsko in moralno, temveč tudi kazensko. Izvršilni odbor bo moral prevzeti odgovornost, če jo bo želel ali ne.«

Makuc: Zaslišanje je bilo korektno

»Po izredni seji zbora panoge lahko rečem, da smo v težjem položaju, kot smo bili pred njim. Ker nismo sprejeli nobenih varčevalnih ukrepov, pišem dopis vsem trenerjem, saj bi jih rad znova opozoril na resnost položaja. Začeli smo delati minus in nobenega dvoma ni, da bomo primorani izvajati določene ukrepe. Razlika je torej le ta, da bodo trenerji prejeli dopis, ne pa odpovedi delovnih razmerij, ki bi jih v primeru drugačnih sklepov zbora,« je položaj opisal vodja panoge za alpsko smučanje Vlado Makuc, ki se poleg objektivnih težav ukvarja tudi s subjektivnimi. Pred kratkim je bil zaradi kazenskega postopka zoper njega v primeru izpolnitve olimpijske norme violinistke Vanesse Mae na Krvavcu na zaslišanju v Zürichu pred mednarodno smučarsko organizacijo. »Zaslišanje je bilo korektno. Vsak izmed četverice članov mi je na podlagi dokumentacije zastavil po eno vprašanje, ki se je nanašalo na funkcijo glavnega sodnika, ki sem jo opravljal. Kakšnega odgovora mednarodne organizacije še nisem prejel in tudi ne vem, kakšen je rok,« je pojasnil.

Izvršilni odbor SZS je na zadnji seji pooblastil Žureja, da prekine delovno razmerje z Makucem. »Dobil je rok. Če do konca tedna ne bo prišlo do sporazuma, bom primer predal odvetniški pisarni, da izvede sklepe izvršilnega odbora,« je odgovoril Žurej. Izjava Makuca se razlikuje in kaže na še en zanimiv podutiški pingpong. »Do konca prejšnjega tedna naj bi bil rok, a sva se z direktorjem te debate malce izogibala, saj sva se zavedala, da bo ta teden še izredna seja zbora. Direktor pričakuje, da napišem odpoved, sporazumnost pa bi se odrazila v trimesečnem odpovednem roku. Kako sem se odločil? Nisem se še.«