Vesoljsko plovilo, ki je hkrati raziskovalna in komunikacijska postaja je, šlo na pot novembra 2013, v krožnico planeta Mars pa je prispelo 21. septembra. Trenutno še vedno poteka preizkušanje instrumentov, kar bo trajalo dva tedna.
"Kakovost podatkov z Mavena je za tako zgodnjo fazo misije veliko boljša od pričakovanj," je sporočil glavni raziskovalec projekta z univerze Kolorado v Boulderju Bruce Jakosky.
Maven že posredoval prve posnetke
Maven je že posredoval prvi pogled na nevihto energetičnih sončnih delcev na Marsu, ustvaril ultravijolične podobe o šibkih plasteh kisika, vodika in ogljika okrog planeta in izrisal celovit zemljevid visoko variabilnega ozona v ozračju pod kronami prej omenjenih elementov.
"Vsi instrumenti so vklopljeni in delujejo normalno. Maven je lahko vodljiv in pred nami je razburljiva znanstvena misija," je povedal Jakosky.
Sedež misije je v Koloradu, sodelujejo pa tudi kalifornijska univerza Berkeley, Nasin vesoljski center Goddard v Marylandu, Lockheed Martin in Nasin laboratorij za reaktivni pogon v kalifornijski Pasadeni. Slednji prispeva telekomunikacijsko opremo, s katero bo Maven vesoljski agenciji Nasa posredoval informacije od roverja Curiosity, ki se nahaja na Marsu.
Naloga misije je ugotoviti, kaj se je zgodilo z Marsom
Glavni del misije je iskanje odgovora na vprašanje, zakaj se je Mars v zadnjih nekaj milijardah let spremenil iz planeta z vlažnim in toplim podnebjem v hladnega in suhega. Raziskovalci verjamejo, da je imel Mars nekoč gostejšo atmosfero in vodo na površini.
Maven je sedaj v šestmesečnem testnem obdobju. Nato bo sonda začela enoletno misijo preučevanje plinov v zgornji plasti Marsove atmosfere in medsebojnih vplivov s Soncem in Sončevim vetrom.
Okoli Marsa bo sonda večinoma potovala približno 6000 kilometrov nad njegovo površino, petkrat pa se bo 11-metrski satelit spustil na oddaljenost zgolj 125 kilometrov od planeta.
