Danes zvečer bo imela podpredsednica vlade Violeta Bulc z bodočim predsednikom evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem predstavitveni pogovor. Tako kot pri drugih kandidatih bo srečanje trajalo pol ure, že predvidoma jutri pa bo Juncker sporočil, kateri resor bo dodelil slovenski kandidatki.
Čeprav slovenske kandidatke v evropski komisiji še minuli četrtek niso poznali, je pričakovati, da bo med bodočim predsednikom komisije in novo slovensko komisarsko kandidatko čutiti obilo medsebojne naklonjenosti. Njuni pogledi na delovanje velikih oziroma majhnih sistemov, pa naj gre za podjetje, nevladno organizacijo, lokalno skupnost, državo ali evropsko komisijo, so si namreč zelo podobni.
»Evropa se po 400 letih prebuja v sistemsko reševanje problemov,« je pred štirimi leti dejala Bulčeva. Te besede bo bodoči predsednik komisije rad slišal. Juncker namreč z močno spremenjeno hierarhično in organizacijsko strukturo nove evropske komisije preoblikuje procese odločanja v glavni instituciji izvršne oblasti v Uniji. S ciljem učinkovitejšega sprejemanja odločitev je vzpostavil sedemčlanski podpredsedniški gremij, kjer se bodo sprejemale najpomembnejše odločitve. Drugi komisarji bodo de facto podrejeni podpredsednikom in bodo z njimi morali sodelovati v moštvu. Generalni direktorati komisarjev, ki so doslej zelo ozko podpirali zgolj svoje komisarje, bodo v novi Junckerjevi komisiji morali odvreči mentaliteto silosov in delovati medresorsko. Takšna struktura delovanja nove evropske komisije je pisana na kožo abrahamovki Violeti Bulc, ki bo po dobrih dveh tednih vladnih izkušenj Ljubljano zamenjala za Bruselj.
Nagrajena za prestrukturiranje podjetij
Če so evropski mediji pri nominaciji Bulčeve večinoma odkrili njeno navdušenje za šamanizem in politično neizkušenost ter se spraševali, koga Slovenija pravzaprav predlaga bodočemu predsedniku evropske komisije, poleg osnovnih biografskih podatkov niso opazili, kaj je Violeta Bulc doslej sploh počela. »Linearne strukture odločanja je treba podirati korak za korakom,« je v enem od intervjujev dejala inovatorka in donedavna podjetnica v Vibacomu. S tem svojim podjetjem je zadnjih 14 let poskušala v slovenski poslovni prostor vpeljati nove načine razmišljanja. Pri reorganizaciji dela je svetovala številnim srednje velikim in manjšim podjetjem. Njen ključni cilj je bil vedno podjetjem z organsko rastjo zagotavljati nadaljnji razvoj. Te po njenem mnenju ne moreta zagotavljati le produktivnost in kakovost, temveč tudi inovativnost v obliki notranje moči in dobrega sodelovanja med zaposlenimi. Zmožnost nenehnega prilagajanja podjetij je zanjo prav tako pomembna, kot da se tudi v odločevalskih procesih, ki pogosto temeljijo zgolj na analizah, upošteva več intuitivnosti. Šele ko podjetje svojo vizijo zapiše na list papirja, lahko zaposleni usmerijo energijo v doseganje skupnih ciljev. Ta filozofija in uspešno izpeljani projekti prestrukturiranja načina delovanja v posameznih podjetjih so ji v minulih letih prinesli številne nagrade stroke, od Gospodarske zbornice do Slovenske znanstvene fundacije.
S podobnim načinom razmišljanja je nastopila tudi na septembrskem parlamentarnem zaslišanju odbora za gospodarstvo, ko se je poslancem predstavljala s svojo vizijo močnejšega črpanja sredstev iz evropskih strukturnih skladov, kar bi bila njena prednostna naloga na položaju ministrice brez listnice za razvoj, strateške projekte in kohezijo. Za strategijo razvoja Slovenije je dovolj en sam list papirja A4, o tam zbranih ciljih pa se lahko doseže širok politični konsenz, je ocenjevala. Opozarjala je, da se država mora poenotiti o svoji pametni specializaciji in pojasniti, kje bomo prevzeli vodilno vlogo in se aktivno vključevali v partnerske naveze. Evropa namreč ne namerava več podvajati vložkov v razvoj in različnim državam dajati denar za iste stvari, je dejala.
Izkušnje v informatiki in telekomunikacijah
Bulčeva obožuje delo s sistemi in optimiziranje njihovega delovanja. Ta navdušenost izvira iz njene mladosti, ko je odkrila radost skupinskih športov. Aktivna je bila v košarki in rokometu, pozneje se je vse do črnega pasu preizkušala v korejskih veščinah tekvandoju in hapkidoju. Ponaša se celo z naslovom republiške prvakinje v metu kopja. Karierno pot do svetovalke podjetjem, podpredsednice vlade in zdaj kandidatke za evropsko komisarko je začela na ljubljanski elektrotehniški fakulteti. Zanjo se je odločila zaradi izziva, saj je o tem študiju še najmanj vedela. Očitno je sprejela pravilno odločitev. Po študiju in krajšem delu v Metalki je sledila notranjemu klicu. Po več znanja o dinamiki globalne ekonomije se je odpravila na magistrski študij v San Francisco, od tam pa je bil zgolj še kratek skok v Silicijevo dolino, kjer je začela sorazvijati računalniško osnovo za velik poslovni sistem DHL Systems. Prav v Silicijevi dolini je prvič spoznala pomen medkulturnih timov in nenehne razprave. Takrat je opazila bistveno razliko med ZDA in EU – onstran luže namreč obstaja konkurenčna prednost v raznolikosti, te pa še ni znala kapitalizirati. Po vrnitvi v Slovenijo se je zaposlila v Telekomu, kjer je po petih letih pred odhodom v Telemach kot direktorica vodila sektor za poslovanje z operaterji. Njene bogate izkušnje na področju računalništva in telekomunikacij jo v omejenih možnostih Junckerjevih kadrovskih rošad opredeljujejo kot strokovno kompetentno kandidatko v resorju digitalnega gospodarstva in družbe, ki naj bi ga sicer zasedel Nemec Günther Oettinger.
Z ustanovitvijo Vibacoma je zastavila lasten kapital, da bi o svojih vizijah inovativnega preboja poučevala druge. Soustanovila je gibanje InCO, v okviru katerega je z različnimi projekti – tudi z vlaganjem v inovativno novinarstvo – poskušala spodbujati spremembe v mišljenju na poti k inovativni družbi. Tekoče govori angleški jezik. Če jo bo Juncker potrdil za komisarsko kandidatko, bo v evropskem parlamentu soočena z ostrimi vprašanji evropskih poslancev, ki so v pregretem evropskem strankarskem in institucionalnem merjenju moči pogosto sneli rokavice in pozabili na oliko.
V domovini so bili nad odhodom Bulčeve v politiko mnogi presenečeni. A glede na to, da enake pristope iskanja trajnostnega razvoja družbe išče tako v podjetjih kot tudi na lokalni ravni, se ta odločitev ne zdi nenaravna. Pred časom je dejala, da ne mara sodb in pričakovanj, najraje pa se sprošča ob hoji, branju in klepetu. Njen življenjski moto je: »Bolj smo povezani, bolj smo svobodni.«
