Oba sistema imata določene prednosti, odločitev je odvisna od marsičesa, zato si oglejmo nekatere podrobnosti. Odločitev je povezana z želeno toplotno izolativnostjo, parno prepustnostjo stene, sistemom izvedbe z izvajalci ali v lastni režiji oziroma v kombinaciji in še z marsičim. Vedeti je namreč treba, da 10 centimetrov debela bruna ne prinašajo dovolj toplotne izolacije, brunarice s toplotno izolacijo na notranji strani pa nimajo za paro prepustnih sten. In še bi lahko naštevali. Tradicija gradenj brunaric v pravem pomenu besede in tudi skeletne gradnje pa je v Sloveniji že stoletna. Nekoč so tesali bruna in jih zlagali v hiše, skeletna ali montažna gradnja pa se ni rodila morda v petdesetih letih, ampak lahko v to kategorijo gradnje povsem mirno uvrstimo gradnjo kozolcev in še posebno različnih podov in kašč. Podi so bili na primer grajeni v sistemu s stranskimi stebri in vmesnimi zatrepnimi stenami, kašče pa v sistemu brunaric, s to razliko, da so namesto brun zlagali debele plohe.
Bruna in brunarice
Klasično gradnjo iz brun je v Sloveniji nekoliko povozila poenostavljena tovrstna gradnja. Sicer te objekte, predvsem kot počitniške hiše, gradijo nekateri mizarji in tesarji, ampak vedeti moramo, da je treba za doseganje standarda zakonsko določene toplotne izolacije (in s tem tudi smiselne) uporabiti bruna v debelini 22 do 24 centimetrov, kar je na prvi pogled zagotovo veliko. Je pa to polna stena in prava brunarica. Danes pa številni kombinirajo in naredijo zunanjo steno iz brun, v notranjosti pa dodajo izolacijo in parno zaporo, ki je nujna, saj bi ob neoviranem prehodu toplega in vlažnega zraka iz notranjosti skozi konstrukcijo ob zunanjem manj prevodnem materialu, kakršen so bruna, prišlo do kondenzacije. Tako da brunarice s parno zaporo niso hiše, ki dihajo. Obstajajo pa v Sloveniji tudi prave brunarice, zato si oglejmo sistem izdelave in cene.
Podjetje Mebor iz Sv. Lenarta nad Selcami je leta 2008 izdelalo poseben stroj za izdelavo brun, ki ga je namensko razvilo za kupce na Finskem in v Rusiji, med prvimi kupci v Sloveniji pa je bila kmetija Gričnik na Planini. V njeni ponudbi so bruna različnih debelin, in sicer okrogla in pravokotna (z Meborjevo stružnico je moč izdelovati tudi pravokotno oblikovana bruna). Les je material, ki najbolj diha in je za paro prepusten v obe smeri, hkrati pa uravnava vlažnost z vpijanjem in oddajanjem vlage. Zaradi elektrostatičnih lastnosti ni nabit s statično elektriko, zato v zraku ni prahu, nevtralizira pa tudi žarčenje iz okolja. Objekt se postavi kot klasična brunarica, to je s sestavljanjem (nakladanjem) brun drugo na drugo. Sistem gradnje je montažen. Več brun vežejo jeklene cevi, po dve bruni pa sta povezani z lesenimi mozniki.
Poglejmo pa, kako sploh poteka izdelava take hiše in kaj je za to potrebno. Najprej načrt, ki mora biti prilagojen leseni hiši in v katerega morajo biti včrtani vsi elementi napeljav zaradi prebojev, čeprav je te možno relativno enostavno izvesti tudi pozneje. Izbira lesa je izjemno pomembna, saj morajo biti debla čim bolj enake debeline in ravna, tako da gre manj lesa v odpadek. Največja dolžina brun je 9000 milimetrov, največja debelina obdelovanca je 600 milimetrov, največja debelina končno izdelanega bruna je 420, najmanjša pa 150 milimetrov. Povprečna debelina zunanje stene iz masivnega lesa mora biti najmanj 210 milimetrov, da je izpolnjena vsaj vrednost U -faktorja 0,60 W/m²K, priporočamo pa debelino od 25 do 30 centimetrov. Pohorske smreke so za izdelavo brun zaradi počasne rasti in zato gostejšega lesa zelo primerne, je pa zelo pomembna tudi sečnja. Les mora biti odbran že pred posekom, sečnja je obvezna v zimskem času, ko drevo miruje, po poseku pa je priporočljivo, da nekaj mesecev stoji.
Struženje
Za kubični meter brun potrebujete od 1,5 do 2 kubičnih metrov hlodovine. Če je les slabši, je več odpadka. Svež les se nekoliko lepše obdeluje kot suh, tako da je najboljša srednja pot, se pravi, da stoji približno šest mesecev. Podobno kot stene se izdela strop, prav tako pa tudi predelne stene, ki so lahko tudi iz nekoliko tanjših brun. Stroj za izdelavo brun je videti kot velika stružnica, ki hlod s prečno in vzdolžno frezo najprej postruži na želeno debelino. Tu je potrebno počasno delo in postopno posnemanje lesa, da se dobi gladko površino. Nato se z vzdolžno frezo vstruži vzdolžni utor (kot nekakšen moznik po celotni dolžini), ki omogoči naleganje enega bruna na drugega in zagotovi dobro tesnjenje in zrakotesnost. Potem stroj na vsaki strani (avtomatsko) s prečno frezo izdela utora za kotno spajanje ter hkrati z dvema vrtalnima strojema izvrta še izvrtine za povezovanje brun (vertikalno) s kovinskimi sponami. Končni izdelek je gladko bruno z vsemi potrebnimi utori, potem pa je to treba samo še zložiti. Med ležišča brun vstavijo peno s širino 10 centimetrov in debelino enega centimetra, tako da zagotovijo popolno naleganje in zrakotesnost. Po postavitvi je treba čim prej postaviti ostrešje in objekt prekriti. Ne toliko zaradi dežja kot zaradi obtežitve brun. Les je les in tako tudi pri lesenem objektu prihaja do manjših dinamičnih nestabilnosti, a ko so stene enkrat suhe, so te razlike relativno majhne. Se pa sveža stena po zgraditvi lahko zniža tudi za deset centimetrov in več. Tudi zato je pred montažo stavbnega pohištva treba pustiti, da se, kot pravimo, stene umirijo. Zaradi potrebne obtežbe brun se lahke kritine odsvetujejo in se priporočajo opečne ali betonske kritine.
Cena
Za hišo dimenzije 11 x 9 metrov je potrebnih približno 50 kubičnih metrov brun. Za gradnjo srednje velike stanovanjske hiša z urejeno mansardo bi potrebovali približno 100 kubičnih metrov brun. Poraba lesa za izdelavo brun se giblje, kot smo že zapisali, od 1,5 do dveh kubičnih metrov hlodovine na kubični meter brun, kar je odvisno od kvalitete in ravnosti hlodov, cena smrekove hlodovine pa je od 80 do 100 evrov. Obdelava brun stane 220 do 250 evrov za kubični meter, kar je spet odvisno od debeline brun, s tem da je cena nižja pri debelejših in višja pri tanjših, saj je pri teh več struženja. Če vse to seštejemo, dobimo ceno nekje do 350 evrov za kubični meter, kar bi pomenilo, da bi nas gradbeni material za hišo, veliko 100 kvadratnih metrov, stal približno 17.500 evrov. Je pa ob tem treba vedeti, da so to gotove stene, ki ne potrebujejo dodatne izolacije in notranje obdelave, razen barvanja. Ne smemo pa seveda pozabiti tudi na stroške dodatnega materiala in montaže.
Prihodnjič: Lesene hiše iz lepljencev, skeletna gradnja
