Banka Slovenije, ki po prevzemu skupne evropske valute eno za drugo izgublja svoje pristojnosti, števila zaposlenih v vseh teh letih ni zmanjšala. Ravno nasprotno. Trenutno ima centralna banka 430 zaposlenih, 13 več kot konec lanskega leta.
Ko je z vstopom Slovenije v evropsko monetarno unijo Banka Slovenije izgubila monetarno funkcijo, so med glavnimi argumenti za ohranitev števila zaposlenih navajali nadzor bančnega sektorja in razvoj finančne stabilnosti. Po nekaj letih in po tem, ko je država za sanacijo (nestabilnega) bančnega sistema porabila več milijard evrov davkoplačevalskega denarja, izgublja Banka Slovenije še del nadzora. Nad sistemsko pomembnimi bankami ga bo z začetkom novembra v svoje roke vzela Evropska centralna banka (ECB). Je tokrat pričakovati zmanjšanje števila zaposlenih? Očitno ne. V Banki Slovenije namreč (znova) pričakujejo, da bodo imeli zdaj dela še več.
Več pristojnosti Bruslju, več dela doma
Kot kaže, se delo Banke Slovenije s prenosom pristojnosti na ECB povečuje in ne zmanjšuje. Ko bo banka v Frankfurtu s 4. novembrom povsem prevzela nadzor nad NLB, Novo KBM in Unicredit banko (ECB bo neposredno nadzirala 120 pomembnih evropskih bank oziroma 85 odstotkov bančnega premoženja), bodo imeli v Banki Slovenije očitno še več dela. »ECB bo nadzor nad pomembnimi bankami izvajala v tesnem sodelovanju z nacionalnim nadzornikom. Za spremljanje teh bank bodo zadolženi tako imenovani skupni nadzorniški timi, sestavljeni iz predstavnikov ECB in nacionalnega nadzornika, ki bodo izvajali nadzor in pripravljali vso potrebno dokumentacijo za potrebe odločanja ECB v zvezi z nadzornimi zadevami. Obseg zadolžitev nacionalnih nadzornikov in s tem tudi Banke Slovenije se zaradi vzpostavitve enotnega bančnega nadzora ne bo znižal, pač pa se pričakuje, da se bo celo povečal,« so pojasnili.
Enak argument za ohranitev števila zaposlenih so v Banki Slovenije navajali tudi pri prenosu monetarne funkcije na ECB z začetkom leta 2007. Pojasnjevali so, da so se z vstopom z evrski sistem naloge centralne banke delno spremenile, »kar hkrati pomeni, da sta se vsebina in obseg nekaterih nalog povečala. Bistveno so se povečale obveznosti iz naslova sodelovanja Banke Slovenije v odborih in delovnih skupinah ECB in tudi evropske komisije.« V Banki Slovenije imajo tako očitno vedno več dela prav zaradi Bruslja. Naj ob tem omenimo, da imajo organiziran celo sekretariat ECB s tremi zaposlenimi, medtem ko ima sekretariat, ki skrbi za komunikacijo z Evropsko bančno agencijo (EBA) in prihajajočim mehanizmom enotnega bančnega nadzornika, enega zaposlenega.
Prekašajo nas le Slovaki in Estonci
V drugih evropskih centralnih bankah očitno niso tako tesno vezani na število zaposlenih. Morda celo najbolj slovita evropska centralna banka, nemška Bundesbank, je od leta 2001 do konca lanskega leta znižala število zaposlenih za več kot tretjino. Lani je zaposlovala 9547 ljudi. Čeprav je to nepredstavljivo veliko število zaposlenih za manjše centralne banke, kamor sodi tudi Banka Slovenije, je treba pri tem upoštevati, da nemška centralna banka nadzira banke z več kot 6300 milijardami evrov premoženja, ki poslujejo na trgu z več kot 80 milijoni potencialnih strank. Na milijardo evrov bilančne vsote nemških bank je Bundesbank ob koncu lanskega leta zaposlovala 1,4 uslužbenca. S tem se uvršča nekje v zlato sredino po »delovni intenzivnosti« evropskih centralnih bank.
In kam sodi slovenska centralna banka? Banka Slovenije je imela ob koncu lanskega leta 417 zaposlenih, po podatkih ECB pa je nadzirala bančni sistem s 43,06 milijarde evrov premoženja. Eno milijardo evrov premoženja bank je tako »nadziralo« skoraj deset zaposlenih (9,7) v Banki Slovenije ali skoraj sedemkrat več kot v nemški Bundesbank. Več zaposlenih na milijardo evrov premoženja bank imata po razpoložljivih podatkih le še slovaška centralna banka (17,75) in estonska centralna banka (11,1). Obe sta se v območje evra sicer vključili kasneje kot slovenska. Podatki za večino preostalih centralnih bank v evrskem sistemu kažejo, da imajo na milijardo evrov sredstev precej manj zaposlenih – med 0,42 (Luksemburg) in 2,67 (Italija). Večina jih ob tem krči ali vsaj ohranja obseg zaposlenih. Redka izjema je avstrijska centralna banka, ki je v dveh letih za kar deset odstotkov povečala število zaposlenih, vendar ima na milijardo sredstev še vedno komaj enega zaposlenega.
Se obeta meganadzornik?
Za svoje poslovanje je Banka Slovenije lani porabila več kot 50 milijonov evrov. Glede na leto prej so se stroški poslovanja centralne banke domala podvojili, a rast gre skoraj v celoti verjetno pripisati stroškom bančnega pregleda. Stroški dela so se povečali za malenkost, na 18,2 milijona evrov, pri čemer so se prejemki članov sveta Banke Slovenije, torej guvernerja in viceguvernerjev, povečali s 700.000 na 754.000 evrov.
Banka Slovenije je finančno samostojna in neodvisna, kar že dlje časa mika tudi nekatere druge državne institucije oziroma agencije, predvsem Agencijo za trg vrednostnih papirjev (ATVP), ki se srečuje s krčenjem obsega poslovanja in števila subjektov nadzora, tako pa tudi s padanjem prihodkov. Pred časom se je tako znova pojavila ideja o združevanju ATVP in Banke Slovenije, idejo pa naj bi prispevali prav v ATVP. Direktor agencije Damjan Žugelj je sicer tradicionalno med najbolje plačanimi javnimi funkcionarji v državi, tako pred predsednikom države kot predsednico vlade. Po zadnjih podatkih za julij se je s 6338 evri na primer uvrstil na četrto mesto. Direktor Agencije za zavarovalni nadzor Sergej Simoniti, ki sodi na primer v isti plačilni razred, se je s 4170 evri uvrstil na 238. mesto.
