Cilj projekta je varna, raznolika in okolju ter uporabnikom prijazna reciklaža igrišč, ki s pomočjo strokovnjakov ponuja tudi izobraževanje kadra, ki upravlja in vzdržuje igrišča. Gre torej za projekt z dolgoročno naložbo, ki sta ga prepoznala tudi varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer in Unicef Slovenije, in s tem prevzela vlogo varuha varnih igrišč Slovenije.
Mestna občina Maribor je s postavitvijo prvega igrala za gibalno ovirane postala varuh Zemlje. Gre za naziv, s katerim nosilca projekta spodbujata ponujanje možnosti za igro vsem, tudi gibalno oviranim, ob tem pa opozarjata na Zemljo kot osnovo, na kateri se rodimo, rastemo in živimo. Mecen Reigrišč je postalo podjetje Nigrad, ki je Mariboru podarilo igralo ter zagotovilo tudi vrsto drugih, dolgoročnih prednosti s področja varnega vzdrževanja javnih površin.
Veliki koraki so skriti v majhnih premikih
»Danes se mi srce smeji, saj se ne dogaja prav pogosto, da nekdo drug pomisli na nas,« je zbrane nagovorila Lidija Šestak Zorič, predsednica Sončka - mariborskega društva za cerebralno paralizo. »Veliki koraki so skriti v majhnih premikih. Veseli me, da smo z nevladnimi organizacijami začeli pisati novo zgodbo v Mariboru,« je povedal župan dr. Andrej Fištravec in dodal: »Težko je vedeti, kako je biti drugačen, dokler nisi drugačen. Zato si želim, da bi našo družbo krepila zdravje in zadovoljstvo.«
»Veseli nas, da je Maribor prepoznal naš projekt in njegovo širino, kjer je sta v ospredju varnost in priložnost, ter s tem dokazal, da ima posluh za ljudi in okolje, v katerem živijo," sta predajo igrala javnosti pospremili avtorici projekta Andreja Bednjički, direktorica Zavoda za varno igro, in Irena Mraz, predsednica društva Planet Zemlja.
O projektu Reigrišče – varna igrišča Slovenije
Pravico otrok do igre jamči konvencija, ki jo je sprejela Generalna skupščina Organizacije združenih narodov 20. novembra 1989. Igra je sestavni del otroštva. Naloga staršev je otrokom omogočati in pomagati pri izražanju. Naloga tistih, ki omogočajo igro vsem, pa je, da zagotovijo čim večjo zaščito zdravja in varnosti pri tem. Prav slednji, lokalne in stanovanjske skupnosti, šole, vrtci, oblikovalci okolja in druge osebe, ki so vključene v oblikovanje prostora za igro in rekreacijo, pa pogosto nimajo dovolj znanja o tem, kaj vse je treba upoštevati pri načrtovanju in vzdrževanju otroških igrišč. Od tod pobuda za projekt, ki je zaživel letos.
