Separatistična gibanja so včeraj pozvala k protestom v severnovzhodni španski regiji, katalonski politiki pa ustavnim sodnikom očitajo, da je bila njihova odločitev prenagljena.
Ustavno sodišče je namreč le po nekaj urah, ko je španska vlada pod vodstvom Mariana Rajoya vložila ustavno tožbo zoper referendum, ki naj bi ga v Kataloniji izvedli 9. novembra letos, začasno prepovedalo referendum. Šef katalonske vlade Artur Mas je ob tem komentiral, da so ustavni sodniki to svojo odločitev sprejeli z nadzvočno hitrostjo. Odločitev sodnikov v Madridu je bila soglasna.
Pet mesecev prepovedi
Prepoved trenutno velja za največ pet mesecev, po tem obdobju bo ustavno sodišče ponovno odločalo o tem, ali bo prepoved podaljšalo ali odpravilo. Španska zvezna vlada je odločitev o pritožbi na ustavno sodišče na izredni seji sprejela pred dobrim tednom dni, španski premier Mariano Rajoy je ob tem dejal, da tako cilj referenduma kot tudi sam postopek glasovanja nista v skladu s špansko ustavo.
Rajoy je tudi v ponedeljek ostro kritiziral prizadevanja regionalne katalonske vlade z besedami, da nihče ne sme razbiti načela nedeljene suverenosti, na kateri sloni skupno življenje Špancev. Španski premier hkrati meni, da katalonska regionalna vlada s svojimi prizadevanji za izvedbo referenduma krši zakon, razbija okvire demokracije, globoko razceplja Katalonijo, jo oddaljuje od Evrope in Španije ter škoduje blaginji prebivalstva.
Konservativni šef vlade je hkrati poudaril pripravljenost na dialog in dejal, da je še vedno dovolj časa, da se v Barceloni odločijo spremeniti svojo politiko. Pripravljen je prisluhniti vsem pobudam, ki ne kršijo zakona, je dejal konservativni politik. Odločitve njegove vlade podpira tudi socialistična opozicija.
Madrid je svojo obtožbo podprl z utemeljitvijo, da lahko referendum organizira samo zvezna oblast, šef katalonske regionalne vlade Artur Mas pa ugovarja, da izid glasovanja ni pravno zavezujoč, zato ne podlega omenjeni zakonodaji.
Zvezna vlada je po drugi strani prepričana, da to ne igra nobene vloge, Madrid pa je mnenja, da gre za prikrit referendum, ki bo posledično še okrepil separatistične težnje. Artur Mas je dejal, da je poteza vlade v Madridu sovražno dejanje. Pred tem je izrazil upanje, da bo ustavno sodišče še pravočasno, torej pred 9. novembrom, preklicalo prepoved izvedbe referenduma.
Kriza okrepila separatistične težnje
Separatistične skupine v Kataloniji so od šefa regionalne vlade zahtevale, naj referendum izvede kljub prepovedi ustavnega sodišča. Mas je napovedal, da bo odločitev ustavnih sodnikov spoštoval, čeprav so njegovi politični zavezniki, levičarska stranka Partei Esquerra Republicana de Catalunya (ERC), temu nasprotovali.
Želja po odcepitvi Katalonije od Španije se je okrepila šele v zadnjih letih. V časih gospodarske krize so prebivalci gospodarsko najmočnejše regije prepričani, da bi jim šlo bolje, če bi bili samostojni. Katalonce je poleg tega razjezila odločitev ustavnega sodišča, ki je mnoga določila v statutu, ki je opredeljeval njihovo avtonomijo, razglasilo za neustavna. Število separatistov je v pokrajini s 7,6 milijona prebivalcev v zadnjih letih naraslo z 20 na 50 odstotkov.
Le z nekaj izjemami vse politične stranke v Kataloniji podpirajo odcepitvene težnje, ki vplivajo tudi na regionalno vlado Arturja Masa in njegovo zmerno liberalno-krščansko-demokratično zvezo strank Convergencia i Unio. Zunaj parlamenta obstaja kopica državljanskih pobud in gibanj z odcepitvenimi težnjami, najhitreje pa podpora narašča katalonski nacionalni skupščini (Assemblea Nacional Catalana), ki je tudi glavna organizatorka protestnih zborovanj.
