Pravite, da nekaj, kar smo napisali v preteklih dneh, povsem ne drži...

Nekdanja direktorica smučarske zveze Barbara Kürner Čad vam je dejala, da so predlog sanacije akumulirane izgube in reprograma dolgov iz leta 2012 člani izvršilnega odbora sprejeli z aplavzom. Roke so tedaj ostale narazen.

Ste pa člani izvršilnega odbora ves čas vedeli, kaj se dogaja na zvezi, opazovali ste, kako vse skupaj tone v globino, hkrati pa ste sprejemali sklepe, ki so dopuščali takšen položaj.

Z dolgovi se izvršilni odbor ukvarja še iz časov, ko je bil direktor zveze Jaro Kalan. Spominjam se, da nam je bilo tedaj predstavljeno, da ima smučarska zveza 700.000 evrov dolga. Velikokrat smo v preteklosti na mizo dobivali podatke zunanjega računovodstva, ki so bili neverodostojni, morda zgolj okvirno točni. Ko je pred leti izvršilni odbor sprejel sklep, da bo imela smučarska zveza računovodstvo znotraj zveze, ki ga je vodila Katja Gril, so bili podatki precej bolj verodostojni.

Cena za to je bila visoka. Nekdanji kratkotrajni predsednik Primož Ulaga je razkril izjemno visoke številke, ki naj bi jih zveza privarčevala, ker je znova najela zunanje računovodstvo.

Pogodbe z zaposlenimi nikoli niso bile v domeni izvršilnega odbora, temveč skupnih služb. Nikoli nismo vedeli, kolikšne so plače zaposlenih. Uradno je bil Ulaga prvi, ki je povedal za prejemek zdajšnjega direktorja Jurija Žureja. Kasneje je tudi zdajšnji predsednik Enzo Smrekar povedal znesek za Žureja. Ko pa sem slišal, da naj bi vodja računovodske službe prejemala po 7000 evrov mesečne plače, Barbara Kürner Čad pa še več, kar nisem mogel verjeti. Še posebej zato, ker je smučarska zveza vsako leto poslovala slabše, obnašala pa se je, kot bi imela precejšen presežek sredstev.

Če bi prelistali omenjeni predlog sanacije, bi hitro videli, kako visoke plače so v preteklosti prejemali direktorji, navsezadnje ste za koga lahko prebrali tudi v našem časopisu, denimo nekdanjega direktorja Jara Kalana.

Kakšen podatek je že bilo mogoče zaslediti, toda o višinah plač dejansko nikoli ni odločal izvršilni odbor, zato tu ne moremo prevzemati nobene odgovornosti. Tudi, ko nam je na eni od sej tedanji predsednik Tomaž Lovše pokazal pogodbo z Matijo Vojskom, so bile podrobnosti okoli plače z nekdanjim direktorjem prečrtane. Strinjam se, da so bile plače na smučarski zvezi absolutno previsoke.

Vsi, s katerimi se pogovarjamo o krizi v slovenskem smučanju, s prstom kažejo na izvršilni odbor, ki nikoli ni prevzel nobene odgovornosti. Janez Kocijančič je pred kratkim izjavil, da se tisti, ki pravi, da je izvršilni odbor kriv za nastali položaj, spreneveda. Kaj porečete vi?

V času mojega delovanja v izvršilnem odboru bi lahko ta organ poimenoval glasovalni stroj. Vedno smo bili nekakšen aparat v rokah avtokratskih predsednikov. Dobivali smo podatke na mizo, nismo imeli dovolj časa, da bi jih natančneje preučili, o sklepih pa smo glasovali na sejah. Pri Ulagi smo sklenili, da se tega ne gremo več. Večkrat smo ga opozorili, naj se drži rokov. In se jih ni. So se pa tudi že v preteklosti dogajale čudne stvari.

Ste lahko konkretnejši?

Smučarska zveza je v času vodenja Staneta Valanta podprla kandidaturo Triglava za organizacijo mladinskega svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju leta 2006 v Medvodah in Kranju. V nadaljevanju je Mednarodna smučarska zveza organizacijo potrdila. Ko je kranjski klub ugotovil, da ne bo zbral dovolj denarja za organizacijo prvenstva, je organizacijo tega vrnil smučarski zvezi. Tedanji predsednik organizacijskega komiteja Matija Vojsk je pripravil finančni načrt, v katerem so načrtovali 100.000 evrov izgube. Ko sem tedaj vprašal, kdo bo to izgubo pokril, smučarska zveza s skupnega proračuna ali nordijske discipline, sem prejel odgovor, da že nekdo. Kot tudi ni nihče prejel odgovornosti za šestmestne evrske izgube, ki so jih v raznoraznih funkcijah pridelali Klemen Bergant, Bojan Križaj in Jure Košir.

Ko ste ravno omenili zadnja tri imena, ki prihajajo iz vrst alpskega smučanja, se ustavimo pri tej športni panogi. Kako kot alpski smučarski funkcionar doživljate kalvarijo?

Zelo težko. Odkar je Dušan Gorišek postal predsednik zbora in odbora, klubi nismo informirani o tem, kaj se dogaja.

Imate informacije, zakaj se največji opozicijski klubi niso udeležili sestanka, ki ga je sklical predsednik Enzo Smrekar? Po naših informacijah naj bi bili prav Kranjska Gora, Alpetour, Branik in Slovenj Gradec tisti, ki so sestanek bojkotirali, čeprav nam je predsednik vašega kranjskogorskega kluba Grega Benedik trdil drugače.

Moje mnenje je, da bi se morali omenjeni klubi udeležiti sestanka in predsedniku ob prisotnosti Goriška povedati, kaj si mislijo in zakaj je alpsko smučanje v tako globoki krizi. Ter opozoriti na soglasno stališče izvršilnega odbora, ki se je julija natančno opredelilo o nezaslišanih kršitvah na Krvavcu. Gorišek ga ignorira, alpsko smučanje pa vodijo ljudje, ki so v kazenskem postopku. Moje mnenje je, da so ljudje, ki so organizirali sporno tekmo, na kateri si je Vanessa Mae prislužila normo za nastop na olimpijskih igrah, zlorabili sistem in mlade tekmovalce za materialne cilje posameznikov in kluba. Takšni ljudje ne smejo voditi smučarske zveze. Tisti, ki jih zagovarjajo, nimajo razčiščenih pojmov o športu.

Zdi se, da tudi če bi vse alpske smučarske akterje skupaj posadili v ring, da bi se med seboj stepli in bi zmagovalec vodil slovensko smučanje, to ne bi obrodilo sadov.

Morda imate celo prav. Dokler se vsi skupaj ne bomo zavedali, da alpske discipline ne potrebujejo janezov, francljev in drugih, temveč skupni cilj, bomo v najboljšem primeru tam, kjer smo. Rešitev bi bila, da alpski zbor sestavi krizni menedžment. Ta bi imenoval ljudi, ki bi bilo sposobni rešiti krizo.

Kaj takšnega bi bilo teoretično mogoče narediti le, če bi se kaj dogajalo v ozadju, da bi opozicija, ki se sicer izogiba skupnih sestankov, predstavila svoj program. Imate kakšne podatke, da se kaj dogaja na tem področju?

Mislim, da nekaj se.

Pričakujete burno ponedeljkovo sejo izvršilnega odbora?

Niti ne. Bo pa zelo pomembna, saj bomo morali razčistiti, ali želimo imeti v slovenskem smučanju v prihodnosti zdrave temelje. Verjamem, da sta predsednik Enzo Smrekar in direktor Jurij Žurej pravi osebi, ki bi lahko zapeljala smučarijo na prava pota. Postaviti bo treba hierarhijo odgovornosti, za katero potrebuje direktor pristojnosti.

Boste prevzeli odgovornost, če se bo čez nekaj mesecev ali let izkazalo, da Smrekar in Žurej nista bila pravi izbiri?

Osebno zanesljivo!