Revizorji KPMG so o letnem poročilu Smučarske zveze Slovenije (SZS) izdali zavrnilno mnenje. Gre za najstrožje mnenje revizorjev, ki ga običajno izdajo zgolj v primeru, ko pri pregledu odkrijejo zelo velike nepravilnosti. Tako je bilo očitno tudi pri pregledu bilanc zveze, ki so jo v zadnjih dveh letih vodili štirje predsedniki: Stanislav Valant, Tomaž F. Lovše, Primož Ulaga in trenutni Enzo Smrekar.
»Našli smo primere, ko so bile pogodbe vključene na seznam pogodb, pa jih v fizični obliki pristojni niso našli. Poleg tega smo našli tudi pogodbe v fizični obliki, ki pa niso bile vključene na seznam pogodb,« sta izdajo zavrnilnega mnenja utemeljili revizorki KPMG. Revizorki zaradi tega nista mogli ugotoviti, ali so prihodki, stroški in terjatve v bilancah sploh pravilni. Zakaj je to pomembno? Morebitni večji popravki terjatev ali odkriti novi stroški bi utegnili biti za Smučarsko zvezo Slovenije pogubni. Konec lanskega leta so namreč v društvenem skladu imeli le slabih 200.000 evrov, medtem ko so bankam in dobaviteljem dolgovali več kot tri milijone evrov. Aprila lani so na SZS pod takratnim vodstvom Primoža Ulage računovodstvo prenesli na zunanji računovodski servis, že pred tem pa so prekinili delovno razmerje z obema delavkama, ki sta bili do takrat na zvezi zadolženi za računovodstvo. V vmesnem obdobju tako na SZS uradno nihče ni skrbel za računovodstvo. Zaradi tega obstaja tveganje, da v računovodskih izkazih niso zabeleženi vsi prihodki in stroški, so ugotovili revizorji.
»Ne delajte se norca«
»Nehajte se že, prosim, delati norca iz mene. Kako ni pogodb? Si predstavljate, da bi sponzorji SZS nakazovali denar brez pogodb? Kaj takega se v tem svetu ne more zgoditi,« nam je včeraj sprva dejal Ulaga. Toda donacije sponzorjev dejansko predstavljajo le del skupnih prihodkov zveze, ki na leto približno 2,2 milijona evrov sredstev dobi tudi iz proračuna in Fundacije za šport. »Če smo kakšnemu podjetju prodali VIP-vstopnice za ogled tekme v Planici, podjetje seveda ni podpisalo pogodbe, temveč je prejelo račun. Podobno je bilo tudi v primeru, ko je neko podjetje nakazalo dva tisoč evrov,« je dodal Ulaga, ki po lastnih besedah med pogodbe šteje le tiste, kjer zneski presegajo 10.000 evrov.
Očitno se bodo s temi pogodbami v prihodnosti ukvarjala tudi sodišča. Na Smučarski zvezi Slovenije (SZS) pravijo, da je za izginule pogodbe odgovornih več posameznikov, poleg nekaterih zaposlenih še pogodbeni sodelavci in njihovo takratno vodstvo. »Za primere, kjer je nastala škoda, vodstvo SZS pripravlja ustrezne postopke za povrnitev nastale škode,« napovedujejo. »Naj mi nekdo natančno pove, katere pogodbe manjkajo. V času mojega predsedovanja smučarski zvezi je bila direktorica Barbara Kürner Čad, imeli pa smo tudi poslovnega direktorja Andraža Kopača,« nam je dejal Primož Ulaga, nekdanji predsednik SZS.
Kakšne pogodbe natančno so izginile oziroma so se naknadno pojavile, za zdaj ostaja nepojasnjeno, saj na SZS na to vprašanje niso konkretno odgovorili. Izpostavili so le pogodbo z enim od njihovih sodelavcev, ki je tožil zvezo. Po neuradnih informacijah naj bi šlo tako za nekatere pogodbe s sponzorji kot tudi za pogodbe s klubi in Olimpijskim komitejem Slovenije, ki ga že vrsto let vodi Janez Kocijančič.
Visoki dolgovi SZS
Izginule pogodbe, ki bi lanski prikazani presežek prihodkov nad odhodki lahko hitro spremenile v primanjkljaj, pa so le ena od skrbi SZS. Revizijska družba Deloitte je že konec leta 2012 pripravila predlog sanacije akumulirane izgube in reprogramiranja dolgov. Toda dve leti kasneje SZS še vedno bremenijo visoki dolgovi, iz letnega poročila pa je razvidno, da obveznosti do dobaviteljev poravnavajo z zamudo.
SZS je bila lani sicer v resnih finančnih težavah, saj ji ni uspelo pri nobeni banki zagotoviti virov financiranja. Potem ko sta Probanka in Factor banka končali v likvidaciji, so se v zvezi s Sberbank naposled dogovorili o najemu novega posojila, s katerim so poplačali svoje dolgove do obeh podržavljenih bank. Konec lanskega leta je imela SZS pri Sberbank in Gorenjski banki najetih za skoraj dva milijona evrov posojil, dodatnih 1,3 milijona evrov pa so dolgovali dobaviteljem. Te obveznosti pa bodo s tekočim poslovanjem le stežka odplačali.
Največji trije prinašalci prihodkov SZS so nordijske discipline, alpske discipline ter Planica, ki so k lanskim prihodkom prinesli skupno 7,4 milijona evrov oziroma skoraj 70 odstotkov. Z največjim presežkom so leto zaključile nordijske discipline, kjer so prihodki za 376.000 evrov presegli stroške, medtem ko so stroški ŠRC Pokljuka za 127.000 evrov presegli prihodke.
Glavnina za stroške storitev, za športnike drobiž
Lani so se prihodki SZS zvišali za desetino, na 10,7 milijona evrov, zlasti po zaslugi višjih donacij pravnih in fizičnih oseb, višjih članarin ter prispevkov in prihodkov od prodaje trgovskega blaga, storitev in proizvodov. Večino prihodkov v zvezi porabijo za plačilo različnih stroškov storitev, ki so se lani zvišali za pet odstotkov, na 7,2 milijona evrov. Za dodatnih 572.000 evrov so imeli na SZS tudi stroškov dela, pri čemer so zaposlenim in pogodbenim sodelavcem povrnili tudi skoraj 0,4 milijona evrov stroškov, tretjino več kot leta 2012.
Eni najvišjih stroškov zveze in posameznih disciplin so pogodbeni sodelavci oziroma trenerji, izhaja iz dokumentov Deloitta, s katerimi razpolagamo v uredništvu Dnevnika. Samo v prvih osmih mesecih leta 2012 so denimo ti stroški v alpskih disciplinah predstavljali 77 odstotkov vseh stroškov, pri biatlonu 58 odstotkov, pri Planici pa 45 odstotkov, medtem ko je bil pri telemarku in prostem slogu ta delež le 12- oziroma 20-odstoten. V primerjavi s temi plačili pa nagrade in nadomestila športnikom zvodenijo. Iz letnega poročila je namreč razvidno, da so lani na SZS varčevali zlasti na račun športnikov, ki so prejeli vsega 405.000 evrov nagrad in nadomestil, kar je več kot polovico manj kot leta 2012 in najmanj po letu 2009. Na SZS pa so bili zadnja leta veliko bolj razsipni pri plačilih svojim direktorjem, ki so med letom 2008 in avgustom 2012 v povprečju prejeli od 5000 do 7000 evrov mesečnih plač, nagrad in drugih nadomestil.
Matjaž Polanič, Uroš Šemrov
