»V Tržiču, kjer hodimo na lepše vsak dan, ko gremo v službo v naše lepo središče mesta, smo naredili še poletno plažo, tako da poslej ne potrebujemo niti dopusta niti počitniških hiš,« je malo za šalo, malo zares povedal tržiški župan Borut Sajovic.
V živo smo to slišali še na sklepni prireditvi Dnevnikove poletne turistične izvidnice na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Prav tam, kjer je hkrati potekal mednarodni vinski sejem. »Ker dobro vino ni nikoli rado samo!« je dejala voditeljica prireditve Marjana Grčman. Prišli so župani in drugi iz nagrajenih občin in vseh drugih, v katerih so Dnevnikovi izvidniki z vseh petih celin sveta šestnajst tednov zapored preverjali njihovo turistično ponudbo. Na svojih popotovanjih po naši majhni državi, posejani z mnogimi turističnimi biseri in znamenitostmi, so se izvidniki osredotočili na gostoljubnost kraja in prijaznost domačinov, spletno mobilnost, lokalno kulinariko, dostopnost turistične infrastrukture, odzivnost turističnih informacijskih centrov, označenost kraja, kulturo, rekreacijsko in nastanitveno ponudbo. Dnevnikova izvidnica je ponovno pokazala, da je turizem v nekaterih občinah še vedno zasnovan premalo ambiciozno, prepuščen sam sebi, in da je pozabljen kratek slogan, ki ga je turistični strokovnjak dr. Marjan Rožič hote izgovoril ob vsaki primerni priložnosti: Turizem smo ljudje.
Prav turistični informacijski centri so si prislužili največ minusov s svojim birokratskim urnikom, ki se še vedno zgledujejo po urniku javne uprave in njenega osemurnega delovnega dne, seveda z zaprtimi vrati v soboto in na gospodov dan. Kot se je zgodilo bolgarskima izvidnikoma v Krškem. »Res škoda, ker morda zato izvidnika nista izvedela dovolj o bogati zgodovini kraja, ki je bil prvič omenjen leta 895 z imenom Gurckfeld; ker ju ni nihče povabil na eno od kolesarskih ali pohodniških poti, denimo na Pot vina in sonca, ali do repnic,« ocenjuje Vito Avguštin. Je pa razveseljivo, doda, da so v krški občini na to pomanjkljivost že reagirali v prid obiskovalcem in turistom kraja in okolice.
Pomembno je spomniti, da so naši izvidniki obiskane občine raziskali povsem neodvisno in brez kakršnih koli napotkov uredništva. Na stroške družbe Dnevnik, kar je enako pomembno, torej neodvisno od turističnih ponudnikov. V naši izvidnici poudarjamo turizem kot socialno povezovanje. Povezovanje z lokalnimi skupnostmi, kar je tudi sporočilo ob letošnjem svetovnem dnevu turizma, ki ga obeležujemo 27. ta mesec.
V poletni turistični izvidnici so ocenjevana mesta izbirali bralci našega časopisa, poslušalci Radia Veseljak in strokovna komisija. Nemalokrat je bilo že malce tragikomično, ko so se izvidniki ob vrnitvi iz obiskanega kraja pohvalili, da so obedovali pico. »Kot po prihodu iz Kobarida, kamor se hodijo razvajat gurmani od blizu in daleč in kjer je kulinarika tako izjemna, da so ustanovili celo svoj gastronomski krog. Ko bi izvidniku Erasmu Raulu Santiusteju Casanovi s Kube vsaj ponudili soško postrv pa štruklje kot eno najboljših slovenskih sladic!« je bila kar malce huda Marjana Grčman kot članica ocenjevalne komisije. »Če bi ocenjeval, kot ocenjujemo na fakulteti, bi bila povprečna ocena obiskanih občin letošnje poletne turistične izvidnice 7. Ni problem, da izvidnik ni vedel za značilno kulinariko kraja, ki ga je obiskal, problem je, da mu domačini niso svetovali, kaj naj obeduje,« je strnil svoje ocenjevalno popotovanje po 16 slovenskih občinah prof. dr. Janez Bogataj. In kdaj je on nazadnje zaužil pico? »Mislim, da pred dvema letoma na željo vnukinje. A od takrat si privoščiva raje žgance.«
