"Rusija ostaja strateški akter pri regionalnih in globalnih vprašanjih. A menim, da Rusija ni več strateški partner EU. Upam, da se bo v bodoče to spremenilo," je dejala Mogherinijeva. Za nastalo stanje je okrivila Rusijo zaradi sodelovanja njenih sil v spopadih na vzhodu Ukrajine.
Zaradi zaostrovanja razmer na tem območju je poudarila potrebo, da članice Nata blizu Rusije dobijo zagotovila, da bodo deležne zadostne obrambe, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Vse članice zavezništva, ki mejijo na Rusijo, morajo dobiti zagotovilo, da peti člen pogodbe Nata ni samo beseda na papirju in da se lahko sprejme ukrepe za zagotovitev njihove varnosti," je poudarila Mogherinijeva. Peti člen pogodbe sicer zavezništvo obvezuje, da zaščiti katerokoli državo članico, ki je tarča napada.
Putin: Kijev bi lahko zavzel v dveh tednih
Mogherinijeva, italijanska zunanja ministrica, ki bo novembra na položaju zamenjala Catherine Ashton, po pisanju francoske tiskovne agencije AFP želi z ostro retoriko razbliniti skrbi nekaterih članic EU, da bo morebiti preveč nežna z Rusijo.
Mogherinijeva je danes še napovedala, da bo v petek padla odločitev o novih sankcijah proti Rusiji, piše hrvaška tiskovna agencija Hina. "V ponedeljek so se sestali veleposlaniki EU, Evropska komisija bo do jutri predstavila končni predlog, odločitev pa bo sprejeta v petek," je povedala Mogherinijeva.
Predlog naj bi bil nadgradnja obstoječih gospodarskih sankcij, ki vključujejo ukrepe na finančnem, energetskem in obrambnem področju.
Bodoča šefica evropske diplomacije je govorila tudi o Južnem toku. Priznala je, da bi plinovod lahko veliko prispeval k evropski energetski varnosti, a je potrebno zanj izpolniti vse tehnične in politične pogoje. "Ne smemo se slepiti. Gre za politični problem, saj se je zaradi ruske agresije politična situacija spremenila," je zatrdila Mogherinijeva.
Bruselj sicer blokira začetek gradnje plinovoda v državah članicah, ker da Južni tok ni v skladu s predpisi EU.
Ob tej priložnosti se je dotaknila tudi širitve EU. Po njenem mnenju je treba politiko širitve EU na Zahodni Balkan nadaljevati, a da so konkretni koraki v tej smeri odvisni od reform v državah kandidatkah, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.
