Originalni izvod Cerkovne ordninge, enega najpomembnejših del Primoža Trubarja, v Narodno in univerzitetno knjižnico (NUK) v Ljubljani prihaja v torek, v četrtek zvečer pa ga bo že mogoče občudovati. Razstava Cerkev slovenskega jezika, ki bo na ogled do 4. oktobra, bo v vitrine postavila tudi nekatere druge bisere zgodnjega slovenskega tiska, shranjene v NUK, arhivske dokumente o prepovedi in uničenju omenjene knjige ter cerkvene in šolske rede iz zbirk NUK in Arhiva Republike Slovenije.
Odkup dela ne bo mogoč
Lanska najdba pravnika in raziskovalca zgodovinskih pravnih dokumentov Ulricha Dieterja Oppitza v Mestnem arhivu v Memmingenu, do katere je prišlo po naključju, predstavlja izjemen zaklad. Ta izvod Cerkovne ordninge, prvega uradnega cerkvenega akta v slovenskem jeziku, ki ureja področje praktične liturgije in šolstva, je namreč izjemno dobro ohranjen, medtem ko ima drugi znani izvod, ki ga hrani Vatikanska apostolska knjižnica v Rimu, precej poškodovanih strani.
Kot pojasnjuje avtor razstave v NUK dr. Kozma Ahačič, je ta izvod popisan v vsakem katalogu knjižnice v Memmingenu, vendar slovenski raziskovalci izjemno težko dobijo sredstva za obiske knjižnic, za katere ne vedo, kaj se skriva v njih. V arhivu v Memmingenu sprva niso želeli razkriti, da se je še en izvod Cerkovne ordninge našel prav pri njih, saj je lastništvo dela nedorečeno. Izvod je namreč v lasti zasebne fundacije, ki pa je svoj celoten nabor knjig dala v hrambo Mestnemu muzeju.
Da bi Slovenci knjigo dobili v trajno last, je skorajda nemogoče. »Uradna razlaga je, da knjige ne bo mogoče kupiti zaradi njenega zgodovinskega pomena za Memmingen in zato, ker bi jo bilo škoda vzeti iz njenega zgodovinskega konteksta. Sam pa menim, da je ne želijo prodati, ker ni povsem dorečeno, kdo je njen lastnik,« pojasnjuje dr. Ahačič in dodaja, da je bil velik dosežek za nas že izposoja knjige za razstavo.
Vsa Trubarjeva dela na kupu
Razstava Cerkev slovenskega jezika bo razdeljena na tri poglavitne dele. Začetni del podaja celovito informacijo o samem kontekstu, v katerem moramo obravnavati Cerkovno ordningo. V osrednjem delu bo na ogled original, ki ga bodo spremljale vse doslej znane informacije, med katerimi je tudi nekaj še neobjavljenih. Zadnji razdelek razstave pa bo predstavil usodo knjige do danes, pri čemer se ne bo izognil niti sporu o tem, kdo je odkril vatikanski izvod. Ahačič poudarja še, da bodo bodisi v originalu, faksimilu ali na fotografijah predstavljena čisto vsa dela Primoža Trubarja.
»Razstava bo z več vidikov osvetlila nastanek in vsebino dela, njegov vpliv na besedila drugih protestantskih piscev, predvsem pa opozorila na pomen tega dela za razvoj slovenskega jezika in kulture,« povzame ravnateljica NUK Martina Rozman Salobir. Dodaja pa še, da bo ob tej postavitvi mogoče videti dela, ki so izjemno dragocena in občutljiva ter zato niso pogosto dostopna javnosti. Seveda je zanje treba zagotoviti ustrezno temperaturo, vlago in osvetlitev, zaradi česar bosta čas ogleda in hkratno število obiskovalcev omejena. Kljub vsemu bo knjigo mogoče prelistati, a le v elektronski obliki. Pod kakšnim kotom bo Cerkovna ordninga odprta, pa bodo po strokovnem pregledu odločili na restavratorskem oddelku NUK.
