Novost 29. mednarodnega literarnega festivala Vilenica je njegov povratek na Kras, potem ko se je lani del programa preselil na Obalo. Časovni okvir ostaja isti: glavnina programa se bo zgodila v prvem tednu septembra. Osrednji imeni bosta madžarski pisatelj Laszlo Krasznahorkai kot letošnji nagrajenec Vilenice in slovenski avtor v središču, Tržačan Marko Sosič. Slednjemu bo posvečeno tudi slavnostno odprtje festivala, ki bo 3. septembra v Kosovelovem domu v Sežani. Že prej pa bodo festival uvedli literarni večeri, ki bodo od 30. avgusta potekali v Biljah, Sežani, Pliskovici, Tomaju, Trstu, Ljubljani, Mariboru, Celju, Trbovljah in Kopru.
Prehodi med izkušnjami in jeziki
Na uvodni slovesnosti bo razglašen še eden od nagrajencev, in sicer dobitnik štipendije Srednjeevropske pobude (SEP), pesnik, esejist in kolumnist Mirko Božić (1982) iz Mostarja, sicer nosilec hrvaškega postnega lista. Štipendijo, ki znaša 5000 evrov, bo prejel za svoj literarni projekt, ki po besedah članice mednarodne žirije Drage Potočnjak ponuja izvirno branje zgodovine lastne domovine. Iz metaforične povezave dveh tragičnih življenjskih izkušenj, izgube matere in izgube domovine, avtor izpelje svojevrstno osebno demitologizacijo bosensko-hercegovskega predvojnega časa in prostora. Tretja festivalska nagrada, kristal Vilenice, bo podeljena 6. septembra na Štanjelski matineji, in sicer jo bo prejel avtor najboljšega prispevka v vileniškem zborniku, v katerem se predstavlja 24 literarnih gostov festivala.
SEP bo na Vilenici soorganizirala tudi enega od osrednjih dogodkov, okroglo mizo o prehajanju avtorjev med jeziki, ki bo 4. septembra v Lipici, vodila pa jo bo Erica Johnson Debeljak, ki je bila pred dvema letoma gostja Vilenice kot slovenska avtorica, četudi piše v angleščini. Pod motom letošnjega festivala »Iz jezika v jezik« bo beseda tekla o izbiri literarnega jezika, identiteti in statusu pisateljev, ki so razpeti med dve nacionalni in jezikovni domovini. Razpravljali bodo avtorji Marica Bodrožić, Stanislava Repar in Roman Simić Bodrožić.
Resno bo tudi na komparativističnem kolokviju, ki bo 5. in 6. septembra na Društvu slovenskih pisateljev v Ljubljani. Tema bo literatura in glasba, njuna stičišča, presečišča in zmote. Kot je napovedal eden od moderatorjev kolokvija Gregor Pompe, so k sodelovanju povabljeni tako literarni znanstveniki kot muzikologi, kolokvij pa se letos odločneje vpenja v vileniško dogajanje, saj so k diskusijam povabili tudi literate.
Festival v vlogi posrednika
Vilenica je v prvi vrsti prostor kulturnih izmenjav med literarnim življenjem Slovenije in srednje Evrope, v čemer pa bo letos stopila še korak dlje, ko bo gostila vrsto urednikov priznanih založniških hiš, ki izdajajo prevodno literaturo, ter organizatorje literarnih festivalov iz ZDA, Kanade, Turčije, Madžarske, Francije, Češke in Hrvaške. Opozoriti velja na ameriško založnico Barbaro Epler iz založbe New Directions in Johna O'Briena iz prav tako ameriškega Dalkey Archive Press, s čimer bo po besedah Andreja Blatnika na Vilenici letos polovica ameriških založnikov, ki redno predstavljajo prevedeno književnost.
Medkulturna izmenjava je tudi vodilo programskega sklopa, ki vsako leto izpostavi eno od manj poznanih književnosti. Letos bo pozornost namenjena Luksemburgu, kjer književnost nastaja v uradnih jezikih te dežele: luksemburščini (eno od narečij nemščine), nemščini in francoščini, vse pogosteje pa tudi v angleščini ali v katerem od jezikov priseljencev. Kot deveta v zbirki Antologije Vilenice je izšla antologija sodobne luksemburške književnosti z naslovom Hällewull, ki prinaša odlomke del 21 avtoric in avtorjev. Festivala se bodo udeležili nekateri bolj znani luksemburški avtorji, med njimi Guy Helminger. 5. septembra bo Vilenica gostovala v Ljubljani, kjer bo med drugim potekala okrogla miza o luksemburški književnosti in kjer bo zvečer potekal sprejem vileniškega nagrajenca na ljubljanskem gradu.
Eden od madžarskih velikanov
Vilenica je letos edinstvena priložnost, da pobliže spoznamo vileniškega nagrajenca Laszla Krasznahorkaija, ki ga v slovenskem prevodu še ne moremo brati, kar pa naj bi se prihodnje leto spremenilo s prevodom enega njegovih romanov (predvidoma Melanholije upora). Krasznahorkai, ki je prejel vse najpomembnejše literarne nagrade na Madžarskem, se je v zadnjih 20 letih uveljavil tudi v Nemčiji in ZDA ter tako letos prejel kar tri velike ameriške nagrade, med njimi nagrado za življenjski prispevek mednarodni književnosti.
Njegova literatura, ki temelji na lepoti klasične naracije, po besedah članice žirije Jutke Rudaš spregovori o izrinjenih na rob družbe, ki predstavljajo eksistenco, ki ji je danes zapisanih vse več ljudi. »Morda je to razlog njegove branosti in priljubljenosti danes, čeprav so dela stara že več kot 20 let,« kot je dejala. Nagrado bo eden od štirih velikih sodobnih madžarskih avtorjev (ob njem so to še Kertész, Nádas in Esterházy) prejel na zaključni slovesnosti med kapniki jame Vilenica.
