Te dni lastniki slovenjgraške restavracije Saloon in uprava za varno hrano čakajo na rezultate vzorčenja Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki bodo dokončno ovrgli ali potrdili sum, da je v hrani salmonela. Da z varnostjo hrane v restavraciji ni bilo vse v redu, je že potrdila analiza vzorcev vode, kjer so odkrili fekalne bakterije. Na ugotovitve čaka tudi slovenjgraško okrožno državno tožilstvo, ki bo po besedah vodje tožilstva Branke Čas v primeru suma storitve kaznivega dejanja zoper lastnike vložilo kazensko ovadbo. S primerom takšnih razsežnosti se po besedah Časove na njihovem tožilstvu še niso srečali.
Zaradi malomarnosti tudi do leto dni zapora
Zakon je v takih primerih strog, saj lahko lastnike doleti tudi zaporna kazen. »Proizvodnja, prodaja ali drug način dajanja v promet živil, ki so škodljiva za zdravje ljudi, je v našem kazenskem zakoniku opredeljen kot kaznivo dejanje, za katero je zagrožena kazen do treh let zapora. Če je kaznivo dejanje storjeno iz malomarnosti, kar se praviloma očita obdolžencem, je zagrožena kazen do enega leta zapora, če ima dejanje za posledico hudo telesno poškodbo, do pet let zapora, v primeru smrti pa od enega do osmih let zapora,« je pojasnila Marinka Čakš, višja državna tožilka v Celju, kjer so se s podobnim primerom že srečali. »Leta 2009 smo prejeli kazensko ovadbo, obdolženka pa je bila tudi spoznana za krivo. Sodišče jo je pogojno obsodilo na 10 mesecev zapora z dveletno preizkusno dobo. V tem primeru se je v gostilni s hrano zastrupilo približno 30 ljudi, od tega pet huje,« je povedala Čakševa. Eno ovadbo s podobno vsebino so v Celju prejeli tudi leta 2012, a so jo zavrgli, ker sum, da so za neustrezno živilo odgovorni zaposleni v gostinskem obratu, ni bil potrjen.
Višina odškodnin odvisna od težav in posledic
Da primeri, ko oškodovanci od gostincev zahtevajo odškodnino, niso tako redki, pravi odvetnik Jožef Klavdij Novak iz Odvetniške družbe Čeferin. »V naši pisarni smo obravnavali več odškodninskih zahtevkov gostov, ki so utrpeli nepremoženjsko škodo, kot so bolečine, strah in druge nevšečnosti. V vseh primerih se je oškodovanec okužil na primer z bakterijo salmonele in zbolel, potem ko je obiskal določen lokal,« je dejal Novak.
Seveda pa morajo oškodovanci v takih primerih dokazati vzročno zvezo med zaužito hrano in okužbo. »Zato se v takih primerih oškodovanci pogosto obrnejo na pristojno enoto zavoda za zdravstveno varstvo, ki lahko v skladu s svojimi pooblastili izvede preiskavo in na podlagi vzetih vzorcev ugotovi, kaj je bil vir okužbe,« je dodal Novak. Če oškodovanci dokažejo, da so jedli v določenem lokalu, potem pa zaradi tega zboleli, jim sodišče prisodi tudi odškodnino za nepremoženjsko škodo. »V primerih, ki smo jih obravnavali, sicer kakšnih hujših posledic oškodovanci niso utrpeli. Šlo je predvsem za bolečine, bruhanje, drisko, slabost, nekateri so bili nekaj dni tudi hospitalizirani, zneski prisojenih odškodnin pa so se gibali okoli 2000 evrov,« je pojasnil Novak.
V vseh primerih je šlo za večje število oškodovancev, ki so določenega dne zaužili točno določeno hrano in imeli zaradi nje težave. Da je višina odškodnine odvisna predvsem od resnosti zastrupitve, se strinja tudi Gregor Bogme, direktor prodaje nemške zavarovalnice Arag Se, ki ponuja tako pravno zaščito kot možnost zavarovanja vsem gostincem, gospodarskim družbam in podjetjem, ki se ukvarjajo s pripravo in predelavo hrane, in tudi potrošnikom na drugi strani.
Težave v Saloonu že v preteklosti
V primeru slovenjgraške restavracije Saloon je zaradi slabosti v minulih dneh poiskalo zdravniško pomoč več deset gostov. V sicer priljubljeni restavraciji so se okužbe pojavile med 26. julijem in 3. avgustom. Vrata restavracije so ta čas še vedno zaprta. Nikolas Konečnik iz omenjene restavracije nam je povedal, da so se za to odločili zaradi varnosti. »Čakamo na končne izvide tako vode, prav zdaj smo se namreč priklopili na mestni vodovod, kot tudi vseh zaposlenih kot potencialnih klicenoscev. Če bodo izvidi v redu, bomo lokal kmalu spet odprli,« je dejal Konečnik.
A do težav v restavraciji Saloon je prihajalo tudi v preteklosti, zato je bila pogosto pod drobnogledom inšpektorjev. »Zadnji nadzor smo na podlagi prijave opravili lani, ko smo tudi ugotovili neskladja na področju higiene živil in izdali zavezancu odločbo. Inšpektor je zahteval odpravo vseh neskladij, uvedli pa smo tudi prekrškovni postopek,« so povedali na republiškem zdravstvenem inšpektoratu, kjer so lani opravili 4900 rednih in približno 450 izrednih pregledov v gostinskih objektih po vsej Sloveniji. Še več, 5500 rednih in približno 600 izrednih, so jih opravili leta 2012. Letos, ko je naloge prevzela Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, načrtujejo 4155 rednih pregledov in približno 100 izrednih. Do konca julija so jih že opravili 1500 in ugotovili kar 1229 pomanjkljivosti, ki so se nanašale na splošne in posebne zahteve v zvezi s higieno.
