Pokojnine, ki v primerjavi s plačami padajo že vse od preloma tisočletja, v Sloveniji ustvarjajo tri skupine revnih upokojencev, pripoveduje predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) Mateja Kožuh Novak. V prvo skupino sodijo zelo stari upokojenci, ki ob nizkih pokojninah potrebujejo še drago tujo pomoč, v drugi so tisti, ki so se upokojili v devetdesetih letih prejšnjega stoletja in se jim je pokojnina znižala, odkar ni več usklajevanja z rastjo cen življenjskih potrebščin in plač. Nastaja pa tudi nova skupina revnih iz tistih, ki se upokojujejo zdaj.
Vsi še nekaj delajo
»Ti po naši oceni kljub upokojitvi vsi še nekaj delajo. Toda delajo na črnem trgu,« poudarja Kožuh-Novakova. Kajti po njenih besedah nova zakonodaja, ki od lanskega julija upokojencem omogoča opravljanje začasnega in občasnega dela, ni prinesla nobenega učinka. »Ta oblika dela je popolnoma enako obdavčena kot delo po podjemni pogodbi, ki je predraga za zaposlovanje upokojencev.« Delodajalec mora namreč tudi pri začasnem in občasnem delu državi plačati posebni davek v višini 25 odstotkov bruto prejemka upokojenca, za pokojninsko blagajno prispevek za posebne primere zavarovanja v višini 8,85 odstotka prejemka in pavšalni prispevek za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni v višini 4,58 evra, upokojenec pa še prispevek za zdravstveno zavarovanje v višini 6,36 odstotka bruto prejemka.
»V obstoječe statistike so tako v glavnem zajeti visoko izobraženi kadri, ki jih delodajalci lahko plačujejo prek avtorskih pogodb, drugi pa delajo na črno. Kot so nam pripovedovali pred približno dvema letoma, ko smo jih o tem spraševali, jih veliko dela prek študentskih napotnic, pomagajo pa tudi v družinskih podjetjih oziroma jih brez pogodbe najemajo različni obrtniki,« pojasnjuje Kožuh-Novakova.
Na to kaže tudi uradna statistika. Po podatkih davčne (zdaj finančne) uprave je lani dobrih 43.000 upokojencev dodatni denar služilo prek drugih pogodbenih razmerij, torej z avtorskim, honorarnim, pa tudi začasnim in občasnim delom. Toda slednjega je od julija lani, ko je bilo uvedeno, po podatkih ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti opravljalo le 858 upokojencev. Letos je takih 1848.
Podpirajo tudi brezposelne otroke in vnuke
Da se delodajalci in upokojenci znajdejo drugače, pripoveduje tudi Pija (njene prave podatke hranimo v uredništvu), ki se je pred štirimi leti odpovedala pisarniškemu delu in se upokojila. Odtlej je nekaj časa delala kot pomočnica v kuhinji bližnje restavracije in za to prejemala plačilo na roko, zdaj pa išče sezonsko delo predvsem v kakšnem sadovnjaku. »Toda delala bi kar koli, samo da bi lahko zaslužila nekaj dodatnega denarja. Ker moram vse, tudi hišo, vzdrževati sama, slabih 600 evrov pokojnine za čez mesec ni dovolj.« Tudi njene prijateljice si ob slabi pokojnini pomagajo z dodatnim delom, pravi, ena recimo dela v tiskarni, plačilo za to pa prejema prek hčere, ki kot samostojna podjetnica maminemu delodajalcu izstavlja račune.
»Finančna stiska se med upokojenci nedvomno povečuje. Kajti če se ne dviguje zaposlenost mladih, se tudi upokojencem ne more goditi dobro. Zelo veliko jih tako sofinancira tudi brezposelne otroke in vnuke,« poudarja Kožuh-Novakova. Ob tem pravi, da upokojeni fizični delavci nimajo težav z iskanjem dodatnega zaslužka. Težko pa delo najdejo administrativni delavci s srednješolsko izobrazbo. »Drugače je z medicinskimi sestrami in fizioterapevti, ki zelo veliko delajo na črno. Zdravniki so pa tako vsi zaposleni in sploh ne gredo v pokoj.«
Delo kot misija ali izogibanje dolgčasu
Več kot 700 od skupno dobrih 5000 aktivnih zdravnikov izpolnjuje vse pogoje za starostno upokojitev, vendar v različnem obsegu še delajo, prikimavajo na zdravniški zbornici. Toda ne zaradi finančne stiske. »Medicina je strast in tako lahko tudi najbolje razložimo fenomen, da zdravniki težko prenehajo opravljati zdravniško poslanstvo. V svojem aktivnem življenju veliko delajo in ob tem opravljajo še dežurstva, raziskovalno in pedagoško delo... Nenadoma vstopiti v popolno brezdelje je tako težje,« ocenjujejo in dodajajo, da bo zaradi majhnega števila zdravnikov v Sloveniji tudi zdravstveni sistem še nekaj časa precej odvisen od pomoči upokojenih kolegov. Pa čeprav je treba dati prednost pri zaposlovanju mladim nezaposlenim zdravnikom.
Odločitev o nadaljevanju dela tudi po upokojitvi je močno povezana s strahom pred spremembami, pred novim življenjskim obdobjem, ki ga nekateri napačno tolmačijo s približevanjem koncu življenjske poti, pojasnjuje gerontologinja Lea Žmuc Veranič z ljubljanske psihiatrične klinike. »Bolj smiselno bi bilo razmišljati o novem začetku oziroma o novi karieri,« predlaga. Sicer pa pravi, da s podaljševanjem dela ljudje odlagajo čas velike spremembe in poskrbijo za mehkejši prehod v tako imenovano tretje življenjsko obdobje. »Nezanemarljiv ni niti finančni vidik nadaljnjega dela, vzdrževanje obstoječih socialnih stikov in občutek koristnosti. V raziskavah so dokazali, da sta dobro zdravstveno stanje in dober socialnoekonomski status dva dejavnika, ki odlagata čas upokojitve, oboje pa je preprosto povezano tudi z veseljem do opravljanja dela.«
Toda del upokojencev delo nadaljuje predvsem zaradi finančne stiske. »Poleg obremenjujočega strahu pred slabo kakovostjo življenja zaradi zmanjšanja finančnih prejemkov obstaja pri tej skupini tudi sram z občutki krivde zaradi lastne nezmožnosti poskrbeti s svojim življenjskim delom za finančno varnost,« opisuje Žmuc-Veraničeva.
Da ni bil denar, temveč zdravniško poslanstvo tisto, zaradi katerega v manjšem obsegu po upokojitvi nadaljuje svoje delo, pripoveduje ginekologinja Alenka Fetih. »V nekem smislu gre tudi za problem identitete. Do upokojitve si bil zdravnik, potem pa to nenadoma nisi več. Zdi se mi lažje, če je prehod postopen in to poklicno delo počasi izzveni.«
Izogibanje dolgčasu pa je tisto, zaradi česar je fizik in akademik Boštjan Žekš kljub izpolnjevanju pogojev za upokojitev sprejel povabilo takratnega premierja Boruta Pahorja in leta 2008 postal minister brez listnice, pristojen za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tudi zdaj je pri svojih 74 letih upokojen le polovično, polovično pa je še vedno zaposlen na ljubljanski medicinski fakulteti in na Univerzi v Novi Gorici.
