Decembra 2012, ko bi moral Grep najpozneje v stečaj, sta se Ogrin in Sraka umaknila vključno z umikom svoje lastnine, a še kar naprej trosita po medijih Jankovićevo »resnico«, da bi s 15 milijoni evrov dogradil trgovski center in iz njega poplačal okoli 160 milijonov dolgov na stadionu, dvorani in trgovskem centru. Da gre za finančni perpetuum mobile in s tem za programirani stečaj, se je vedelo od začetka, ko je Grep začel intenzivno graditi brez lastnih sredstev, brez predpisanega investicijskega programa in samo z obljubljenim MOL-ovim zemljiščem za nakupovalno središče.

Ali, kot pove Janković v Tarči 20. februarja 2014, to je bil »presedan, en unikum. In ta primer razlagamo praktično po celi Evropi.« Neuresničljiv unikum iz kapitalskega presežka na nakupovalnem centru sfinancirati dva kapitalna športna objekta, v DIIP in Predinvesticijski zasnovi podpisan od vodje projekta Janeza Koželja. In v Analizi tržnih možnosti upravičen le z dikcijo, »da je za sodelovanje v projektu zainteresiranih sedem (?) kandidatov«. Kot pravi Igor Masten, takrat nadzornik NLB: »Projekt je bil finančno zgrešen od začetka.«

S tem, ko uredništva ne procesirajo dokumentacije, ki jo imajo v bunkerju že več let, ostajajo stvarni akterji razčitljivih indicev o povzročitvi stečaja z goljufijo ali nevestnim poslovanjem neimenovani, odgovornosti relativizirane.

Od 20. aprila 2008 je (bil?) najvišji organ odločanja projektni svet v postavi: župan Janković, podžupanja Dakićeva, podžupan Koželj ter direktorja Ogrin in Sraka. Njihove odločitve so botrovale kršitvam po 226. členu KZ, s tem ko Grep vseskozi sam ni bil zmožen plačil, se je čezmerno zadolževal, z bankami sostorilkami sklepal škodljive pogodbe in na koncu neodplačno prenesel večino premoženja na MOL, je zmanjšal jamstveno premoženje na škodo upnikov na minimum, na dve tretjini trgovskega objekta. V končnici na škodo slabe banke, beri vseslovenskih davkoplačevalcev.

S soudeležbo bank se je s stečajem prvič zavlačevalo že v letu 2009, ko je Grep z NLB in Factor banko sklenil tri fiktivne kratkoročne (lažne) pogodbe za 32,5 milijona evrov ter za ta dolg skupaj z MOL priznal nesorazmerne (neresnične) dolgoročne terjatve na stavbni pravici celega kompleksa do leta 2015 oziroma 2025, kar je razlog za kazenski pregon v primeru stečaja. Drugič leta 2010 ob sklenitvi kreditne pogodbe za 115 milijonov evrov izključno za nazaj, za poplačilo teh pogodb in poplačilo podizvajalcev – klientov sedmih bank, NLB, NKBM, SID, Abanke Vipa, Banke Celje, Gorenjske banke in Factor banke.

Neodplačno so odsvojili stadion in dvorano v last MOL na škodo stečajne mase, da obveznosti ne bi bile plačane, kar je tudi razlog za kazenski pregon. Kasni pa zakonska dolžnost članov uprave DUTB vsak sum kaznivega ravnanja članov organov vodenja in nadzora bank takoj naznaniti pristojnim organom.

Ker »Grep ne bo nikoli dokončal Stožic«, je vprašanje, ali jih lahko MOL, od marca 2011 nemarni lastnik nedokončane javne tretjine objekta, ali DUTB, lastnik 59 milijonov evrov terjatev NLB in NKBM oziroma tretjine objekta, ali pet preostalih bank, lastnic 56 milijonov evrov terjatev oziroma tretjine objekta.

Samo v aranžmaju DUTB in z zatečenim konceptom trgovskega objekta, amoralnega z vidika vložkov javnega denarja davkoplačevalcev, gradnje ni mogoče končati. Strateški kupec bo v izhodišču obremenjen z dograditvijo ploščadi in strehe ter preostalega z okoli 20 milijoni in poplačilom hipotek za 115 milijonov evrov. 40 do 50 milijonov evrov bo moral prišteti, če bo hotel zgraditi do 35.000 kvadratnih metrov trgovin, sicer več.

Razrešitev bo morala prevzeti MOL s preprojektiranjem, refinanciranjem in umestitvijo plavalnega centra, gimnastičnega centra in curlinga v Stožice, da bo ploščad zaživela iz nakupovanja navzgor v funkciji pravega Nacionalnega športnega centra Stožice.

Miha Jazbinšek, Ljubljana