V času španskega kolonializma je bil Potosi slaven zaradi ogromnih zalog srebra in kositra, ki so ju začeli izkopavati v 16. stoletju.

Lokalni avtohtoni prebivalci, večinoma iz etnične skupine Aymara, so v rudnikih garali predvsem kot sužnji. Rudniki v Potosiju so bili za Španijo ogromen vir bogastva vse do konca njene kolonialne nadvlade v tem delu sveta. V rudnikih so sicer delali tudi afriški sužnji.

Gradbeni delavci, ki so naleteli na množično grobišče, trdijo, da so odkrili posmrtne ostanke od 400 do 500 ljudi, lahko pa bi jih bilo še več, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Grobišče so odkrili na globini 1,8 metra, posmrtni ostanki pa so bili raztreseni na površini štiri krat štiri metre.

Raziskovalci sicer še ugotavljajo, ali gre za delavce, ki so v rudnikih garali v nevarnih razmerah, druga teorija pa je, da je grobišče morda povezano z uničenjem vodnega zbiralnika v 17. stoletju, v katerem je življenje izgubilo kakih 2000 ljudi.