V prvih štirih dneh letošnjega Grossmannovega festivala fantastičnega filma in vina je skoraj vsak kotiček mestnega središča Ljutomera postal prostor za predvajanje filmov. Kriki groze že od torka odmevajo iz dvorane kulturnega doma, poslopja hotela in hotelske terase, ob večerih pa se razlegajo še po glavnem mestnem trgu.
Nimfe in druga bitja
Po uradnem odprtju festivala v torek je sredin filmski izbor najbolj zaznamovala fantazijska grozljivka Nimfa srbskega režiserja Milana Todorovića, ki je kljub letos uvedeni vstopnini za projekcije povsem napolnila dvorano kulturnega doma z obiskovalci. Režiser je v kratkem pogovoru razkril, da je Nimfo posnel v samo šestnajstih snemalnih dnevih lani septembra v Črni gori. V filmu je vidno vlogo Nika odigral italijanski igralec in lanskoletni dobitnik hudega mačka za življenjsko delo Franco Nero, ki se je s Todorovićem seznanil prav na Grossmannovem festivalu, vendar ni takoj pristal na sodelovanje pri projektu. »Ko sem Francu prvič pokazal scenarij, je rekel, da mu zgodba ni všeč, a naj ga vseeno pokličem. Dejal je, da bo delal z nami, če lahko spremeni svoj lik. Na koncu je skoraj pol filma napisal na novo!« je pojasnil režiser in dodal, da je zgodba zdaj še boljša. Nimfa v izvirniku nosi naslov Mamula po otoku, na katerem se glavni junaki nehote zapletejo v grozljiv boj za življenje.
Medtem ko je nimfa lovila svoje žrtve na Mamuli, pa je hotelska terasa gostila pisatelja Dejana Ognjanovića z romanom Zapeljivec (Zavodnik). Ne gre za klasično grozljivko, saj v njej ni krvi in klanja, strah izvablja atmosfera, je povedal avtor. »Ta roman se vrača k tistemu, kar me je pritegovalo h grozljivkam. To niso bili filmi in stripi, ampak zgodbe moje babice, ki mi je pripovedovala o vampirjih in ljudskih vražah. Zdi se mi pomembno, da se vsaka kultura ukvarja s svojo folkloro, da raziskuje in uporabi like babic in tet, ki prenašajo zgodbe. Tudi zato sem roman umestil v gozdove in v vas. In to ne v kakršno koli, ampak v zapuščeno planinsko vas, kjer starci umirajo in so otroci izseljeni v mesto.« Tam se glavni junak sreča z otrokoma, ki sta ostala brez staršev in za katera skrbi samo njuna babica. Otrokoma želi pomagati in ju popeljati iz škodljivega okolja, vendar ni babici prav nič všeč ideja, da bi ji odpeljal vnuke, zato pokliče na pomoč sile že pokojnih in skrivnostnih bitij, da bi ga ustavila... Pisatelj, ki sam sebi pravi nesojeni filmski režiser, je priznal, da si je vedno želel delati filme, vendar mu to nikoli ni uspelo, zato vizualni občutek in doživljanje zdaj vnaša v svojo fantastično prozo. »Obe moji grozljivki, tako prvenec V živo iz leta 2003 kot Zapeljivec, sta primerni za ekranizacijo in upam, da bosta kdaj zaživeli tudi v filmu.«
Fantastični strip in glasba
Ljubitelji fantastičnega stripa so prišli na svoj račun v četrtek z rubriko Štiri desetletja kričeče kovine, ki je praznovala 40-letnico izdaje prve številke francoske stripovske revije Metal Hurlant, ki še danes izhaja v ZDA pod imenom Heavy Metal. Zgodbe, polne vesoljskih ladij, nasilja, krvi in prelestnih deklet, so bile leta 1981 upodobljene v istoimenskem animiranem filmu, za katerega sta glasbo prispevali znani glasbeni skupini Black Sabbath in Nazareth. Za današnje razmere okorna grafika in duhoviti dovtipi so med projekcijo filma Heavy Metal izzvali več smeha kot strahu. Kri brizga, napredno orožje strelja vse naokoli in pod pestmi močnih herojev se stene podirajo kot za šalo. Stripovski vesoljci in ljudje pa, kako nenavadno, prav tako kot Zemljani najraje otipavajo privlačne ženske in vozijo vesoljska plovila pod vplivom nedovoljenih substanc.
Med dovoljenimi substancami ima na Grossmannu posebno mesto vino in četrtkov zgodnji večer je na prestol postavil vinski tekmovalni program letošnjega festivala. Pod vodstvom ameriškega vinskega strokovnjaka Darrela Josepha in slovenske vinske kraljice Špele Štokelj so obiskovalci lahko poskusili in komentirali letošnji izbor vin iz vse Slovenije. Strokovne ocene za vinskega šampiona hudega mačka vsako leto podelijo filmski gostje festivala, častna razglasitev zmagovalca pa bo nocoj.
Po degustaciji je obiskovalce prvič nagovoril letošnji častni gost festivala in dobitnik hudega mačka za življenjsko delo, srbski režiser in pionir fantastičnega filma na območju nekdanje Jugoslavije Đorđe Kadijević. Pred projekcijo filma Varovanec iz leta 1973, v katerem se mlad moški na begu pred skrivnostnim moškim v črnem plašču in klobuku zateče v psihiatrično bolnišnico, je gledalce opozoril, da jih bo film morda nekoliko presenetil. »To ni grozljivka, kakršnih ste vajeni. V njej ni prelivanja krvi, ni frankensteinov in pošasti. Nima konca in ne začetka, a kljub temu vzbuja srh. Pozorni bodite na igralca, na atmosfero. Pravo sporočilo filma pa se vam bo verjetno razodelo šele nekaj ur po ogledu.« Podrobneje je o svojem filmskem opusu in začetkih fantastike na tem območju spregovoril včeraj na glavnem trgu pred projekcijo njegove grozljivke Vešča.
Danes še tržnica in četvorka
Glasbeni program je po sredinem nastopu domačinov Odpisani v četrtek postregel z ameriško psychobilly poslastico Koffin Kats. Energični trio je spravil na noge še tako olesenele plesalce in jih pripravil na petkov glasbeni vrhunec, nastop slovenskih punkerjev Niet. Rahel minus so si organizatorji prislužili z zvezdniškimi zamudami, saj se je napovedan začetek koncerta vsak večer zgodil vsaj dobro uro, včasih tudi dve po napovedanem času.
Danes se vsa fantastična bitja pripravljajo na veliki dogodek – slavnostno podelitev nagrad, ki bo ob 19. uri v kulturnem domu. Sicer pa v filmskem programu izstopa Kadijevićeva grozljivka Sveti kraj, v kinu na hotelski terasi pa bodo ob 22.30 predvajali filme, ki so v zadnjih dveh dneh nastali v Mali delavnici groze in Mali delavnici animacije.
Ljubitelje glasbe na Glavnem trgu od opoldneva naprej pričakuje Subkulturna tržnica, na kateri je mogoče kupiti plošče, cedeje, majice, plakate in druge glasbene dodatke. Na njej bo risal tudi stripar Zoran Smiljanić, čigar razstava stripov je na ogled kot del spremljevalnega programa festivala. Svoje »zelo rabljene pesmi« bo v živo za drobiž prodajal tudi slovenski kantavtor Marko Brecelj, zvečer pa bodo Ljutomer preplavili še zombiji, ki bodo zaplesali ob 18. uri in poskušali podreti svetovni rekord v pošastnem plesanju četvorke.
