Čiginjski Gostol TST, ki se ukvarja z izdelovanjem peskalnih strojev, se že sedmo leto bori proti kraji intelektualne lastnine in nelojalni konkurenci, ki naj bi jim jo predstavljal kar njihov nekdanji direktor. Gre za enega prvih primerov v Sloveniji, ko se je na številnih inšpekcijah in sodišču znašlo vprašanje intelektualne lastnine. Spomnimo: zgodba se je odvila, ko je Franc Jezeršek leta 2005 zapustil direktorski stolček čiginjskega podjetja Gostol TST. Kmalu za tem je novo vodstvo ugotovilo, da je iz podjetja odšla tudi njihova poslovna skrivnost – načrti za izdelovanje peskalnih strojev. Ker naj bi šlo za krajo intelektualne lastnine, so izginotje prijavili policiji, sled pa jih je pripeljala do Jezerška, ki je dve leti po odhodu s Čiginja pod okriljem svojega podjetja Siapro na trg spravil peskalni stroj za površinsko obdelavo kovin. Bil naj bi plagiat tistih, ki so jih izdelovali na Čiginju.
Prvostopenjsko sodišče je Jezerška spoznalo za krivega, drugostopenjsko ga je pri vprašanju kraje avtorskih pravic oprostilo, le obtožbo glede izdaje poslovne tajnosti pa je vrnilo v odločanje prvostopenjskemu sodišču. Vrhovno sodišče je nato ugotovilo, da je koprsko drugostopenjsko sodišče v oprostilnem delu sodbe celo kršilo kazenski zakon. V obnovljenem kazenskem postopku na prvostopenjskem sodišču je sodnik včeraj Jezerška znova spoznal za krivega izdaje poslovne skrivnosti in mu prisodil dobrih 8000 evrov denarne in 10 mesecev pogojne zaporne kazni.
Lastnik črede ni povedal, kaj jo je sestavljalo
Sodba okrožnega sodišča v Ljubljani, kjer je Gostol TST v zasebni pravdi od nekdanjega direktorja in konkurenčne družbe Siapro zahteval tudi 2,2-milijonsko odškodnino, pa je pokazala, da je dokazovanje kraje vse prej kot enostavno, posebej če ni jasno opredeljeno, kaj v podjetju je zaščiteno kot avtorska pravica, kaj patent in kaj kot poslovna skrivnost. Sodnik je zavrnil vse tožbene zahtevke, Gostolu TST pa za nameček zaračunal skoraj 10.000 evrov sodnih stroškov. Sodba še ni pravnomočna, saj so se v Gostolu TST nanjo pritožili. Sodnik Đorđe Grbović je razsodil, da so tožbeni zahtevki neutemeljeni, ker Gostolu TST ni uspelo konkretno dokazati, kaj naj bi si obtoženec neupravičeno prilastil, ali kot se je izrazil s prispodobo: »Lastnik črede ni povedal, kaj jo je sestavljalo, ko naj bi mu jo ukradli, zato ni bilo mogoče zaključiti, koliko je bila čreda vredna, niti kolikšni in kakšnega tipa bi bili lahko v njegovih rokah izgubljeni ali pa v tujih rokah neutemeljeno pridobljeni čredni donosi.« Intelektualna lastnina namreč ni nekaj monolitnega, ampak je sestavljena iz posameznih zaokroženih predmetov, ki niso nujno varovani s pravico intelektualne lastnine.
Nauk zgodbe: slabo urejena pravna razmerja
Ustanoviteljica inštituta za intelektualno lastnino dr. Maja Bogataj Jančič pogosto ugotavlja, da imajo imetniki pravic in uporabniki slabo urejena pravna razmerja in večinoma urejajo zadeve za nazaj, ko je že prepozno, ko že grozi tožba ali ko so že oškodovani in le redko vnaprej z dobro pogodbo med vpletenimi. A opaža, da se z opozarjanjem na primere izboljšuje poznavanje problematike in s tem tudi občutljivost družbe za tovrstna vprašanja. To priznavata tudi solastnika podjetja Siapro Franc Jezeršek in Marjan Platiše, ki sta se v konkretnem primeru naučila, da je potrebno intelektualno lastnino zaščititi, zato tako pravno kot fizično (dostop do dokumentacije je sledljiv) ščitita dokumentacijo, s svojimi zaposlenimi pa v pogodbah skleneta klavzule o varovanju poslovnih skrivnosti ter seveda tudi o kaznih za morebitne kršitelje. Priznavata, da bi Gostol TST z zahtevo po odškodnini mogoče celo lahko uspel, če bi imel sam za nazaj urejena razmerja avtorskih pravic in zaščiteno intelektualno lastnino. Sta pa seveda prepričana, da je bil cilj Gostola TST s tožbami zgolj uničiti konkurenco.
