Gre za največji izbruh smrtonosnega virusa do zdaj – tako v smislu števila okužb in smrtnih žrtev kot tudi v smislu geografske razširjenosti. Ebola namreč širi svoje lovke v treh državah – Liberiji, Sierri Leone in Gvineji.
Nezmožnost zajezitve zaradi nezaupanja
Verjetnih vzrokov za izbruh tako velike razsežnosti je več. Kot pravi strokovnjakinja na tem področju, prof. dr. Tatjana Avšič - Županc, se je smrtonosna bolezen v preteklosti pojavljala v državah osrednje Afrike (Kongo, Gabon, Uganda), kjer so ljudje skozi leta pridobili zaupanje v zdravstvene sisteme in tujo zdravniško pomoč. V zahodnem delu celine pa se je ebola zdaj pojavila prvič. Prav tako gre poudariti dejstvo, da se je virus v preteklosti pojavljal na ruralnih območjih, kjer je bil lažje obvladljiv, sedaj pa je ebola svoj pohod razširila tudi v prestolnice. Kot so povedali Zdravniki brez meja (MSF), se tokratna epidemija dogaja v šestdesetih različnih krajih. Dr. Bart Janssens, direktor operacij MSF, je včeraj na CNN opozoril, da se je s pojavnostjo novih mest v Gvineji, Sierri Leone in Liberiji povečala verjetnost razširitve bolezni tudi drugam. Kljub temu pa dr. Avšič-Župančeva pomirja, da ni nevarnosti, da bi se bolezen razširila tudi v Evropo.
Po poročanju tujih medijev je nezaupanje v pomoč razvitega sveta preraslo tudi v nasilje. Rdeči križ je namreč sporočil, da so bili iz varnostnih razlogov prisiljeni prekiniti nekatere akcije, saj so lokalni prebivalci tujim zdravnikom grozili tudi s smrtjo. Na problematiko so opozorili tudi na MSF, saj so mladostniki napadli njihov center za pomoč, ker naj bi bili oni tisti, ki so prinesli ebolo v njihovo mesto.
Kot so zapisali v Guardianu, se zdravniki soočajo tudi z »vlomi« v centre, kjer ponujajo pomoč okuženim. Kot je dejal eden izmed zdravnikov, bolnika kar »ugrabijo«, saj menijo, da ni okužen z ebolo, temveč z nečim, kar lahko preprosto pozdravijo kar doma. Ljudje živijo v zanikanju, kar predstavlja eno temeljnih težav pri zajezitvi virusa.
Strah, panika in zanikanje
To so po besedah liberijskega ministra za zdravje največji izzivi pri bojevanju z epidemijo. Poleg tega, da se soočajo z izredno slabimi razmerami v zdravstveni infrastrukturi, so po besedah dr. Avšič-Župančeve vrzeli tudi v koordinaciji izbruha, komunikaciji, logistiki, meddržavnem sodelovanju, iskanju okuženih, sodelovanju domačinov in ne nazadnje financiranju. Po poročanju Reutersa sta se zato predsednik Sierre Leone in osebje v njegovem kabinetu odločila, da bodo darovali polovico svojih plač za reševanje virusne krize.
Včeraj so strokovnjaki, pristojne zdravstvene in politične organizacije v duhu boja proti smrtonosnemu virusu sprejeli vrsto ukrepov. Ti med drugim predvidevajo mobilizacijo javnosti, verskih in političnih voditeljev k dvigu ozaveščenosti, zavedanja in razumevanja bolezni, okrepitev nadzora, pospešeno odkrivanje okužb, uvedbo dodatne pomoči na kritičnih žariščih, organizacijo čezmejnih posvetovanj in sodelovanje z državami, ki so že vodile izbruhe ebole.
Virus bi moral biti lahko zaustavljiv
Kot je za CNN povedal dr. Peter Piot, ki je virus pred skoraj štiridesetimi leti tudi odkril, so simptomi ebole sprva podobni gripi – kažejo se v glavobolu, vročini in telesni oslabljenosti. Kmalu pa nastopijo tudi močna diareja, bruhanje, krvavitve in nezmožnost strjevanja krvi. Zdravila niti cepiva za ebolo ni, vendar so ukrepi za preprečitev širjenja virusa po besedah dr. Piota popolnoma preprosti. Rešitev vidi v higienskih ukrepih, kot so umivanje rok z vodo in milom, enkratna uporaba injekcij, izogibanje stiku z okuženimi trupli in karantena za okužene.
Ebola sicer spada v skupino hemoragičnih mrzlic, njena smrtonosnost pa tiči v tem, da je površina virusa prekrita z neškodljivimi ogljikovimi hidrati, ki preprečijo imunskemu sistemu, da bi delce virusa prepoznal kot tujke. Virus se nahaja v krvi in izločkih obolelega. Okužimo se lahko s stikom z bolnikovim izdihanim zrakom, aerosolom ali predmeti, ki so bili v stiku z njegovo krvjo ali izločki.
