Je Juncker pravi reformni obraz, ki mu bo uspelo na čelu komisije poskrbeti za vnovični gospodarski zagon celine, je bil med najpogostejšimi pomisleki. Kot eden izmed pomembnejših členov bruseljske politične elite je v času vodenja evrske skupine skupno evropsko valuto in dolžniško krizo poskušal reševati s strogimi varčevalnimi ukrepi. Rahljanje zavez proračunske vzdržnosti in višine javnega dolga zanj nikoli ni bilo predmet razprave. Pred volitvami je proti Parizu in Rimu pošiljal jasne signale, da izvzetkov pri doseganju strogih javnofinančnih kazalnikov tudi za etablirane stare članice EU v primeru njegove izvolitve ne gre pričakovati. Toda sedaj ga je nemška kanclerka Angela Merkel, donedavna nasprotnica njegovega imenovanja, v zameno za podporo nekdanjemu luksemburškemu premierju obdarovala prav s takšno obljubo socialističnima voditeljema Francije in Italije. Matteo Renzi je po odličnem volilnem rezultatu in utapljanju »le grande nation« v evroskeptičnem močvirju Marine Le Pen s prvo veliko zmago na bruseljskem parketu zamenjal francoskega predsednika kot glavnega sogovornika Merklove pri evropskih vprašanjih.
Kljub temu edinemu tektonskemu premiku pa pri imenovanju prvega moža izvršne veje oblasti EU ni bilo zaslediti nobene prave strategije. Prerivanje glede Junckerjevega imenovanja je bilo v najboljšem primeru le krizno upravljanje škode, povzročene zaradi nejasnega koncepta vodilnih kandidatov. Voditelji držav članic so z Merklovo na čelu jasno podcenili pripravljenost parlamenta, da se do zadnjega bori za novo pridobljeno pravico imenovanja vodilnega kandidata na evropskih volitvah zmagovite stranke za predsednika komisije. Kljub Junckerjevi nominaciji ni demokratični deficit v Evropi zato še nič manjši.
Merklova je tako seveda lahko zadovoljno odhajala z evropskega vrha. Britanskega premierja Camerona je ob njegovem zgodovinskem porazu potolažila z zagotovilom, da bodo v prihodnje v evropskem projektu tesneje sodelovale zgolj tiste države, ki bodo to hotele. Dobre novice za predsednika vlade z Otoka, ki mu je uspelo britanski bančni sektor in londonski City obvarovati negativnih posledic s tem, ko se ni pridružil zlatemu fiskalnemu pravilu, pred referendumom o izstopu Velike Britanije iz EU pa pričakuje nove koncesije. Obeti za reformiranje evropskih inštitucij in vzpostavitev učinkovitejšega bruseljskega aparata so tako za zdaj slabi. Evropski voditelji so na čelo komisije potrdili pravega človeka. V Junckerju so dobili svojo zrcalno sliko.
