Domžalčani se v Ljubljano lahko vozijo z rednimi avtobusnimi linijami zasebnega podjetja Kambus, ljubljanski LPP pa si že več let prizadeva, da bi tudi mestni avtobusi vozili vse do Domžal. Še lani je za oviro ali izgovor veljalo, da bi v tem primeru morala država izdatneje subvencionirati prevoze, češ, potniki bi se porazdelili med oba prevoznika. A so to le domneve, na LPP so namreč prepričani, da bi se skupno število potnikov ob boljših in predvsem cenejših povezavah zanesljivo povečevalo. Ob tem je treba dodati, da je Kambusova vozovnica precej dražja od tiste, ki bi veljala za vožnjo z LPP.
Tudi na domžalski občini si že leta prizadevajo za prihod cenejših ljubljanskih avtobusov. Za zdaj jih z Ljubljano povezuje 82 Kambusovih in 12 povezav ostalih prevoznikov, železnice pa dodajo še 21 povezav. Na občini dolgotrajnih priprav na podaljšanje prog ne želijo komentirati, češ da so pogovori v teku. Na LPP pa upajo, da bodo volitve dovolj premešale štrene, da se bodo na državnih položajih, kjer o tem odločajo, končno znašli ljudje, ki bodo naklonjeni potnikom in podaljšanju prog ljubljanskih mestnih avtobusov do Domžal.
»Število potnikov na naših podaljšanih linijah se je povsod povečalo, skupno za kar 136 odstotkov. Na Igu se je število potnikov po uvedbi mestnih linij podvojilo,« skrbi o porazdelitvi potnikov med prevoznike zavrača Peter Horvat, direktor LPP, ki je pojasnil še, da se je na Igu cena vozovnice znižala s 2,7 na 1,6 evra in je v nižjo ceno kajpak zajet tudi promet po Ljubljani. »Danes se ljudje vedejo bolj racionalno. Marsikod so zaradi podaljšanih linij mestnega prometa prodali drugi ali tretji avto, saj je, v kolikor imajo službo ob progi, z mestnim prometom hitreje in še (dragih) parkirišč ni treba iskati,« je prepričan direktor, ki ne razume, da jim država ne omogoči niti polletnega začasnega testiranja podaljšane proge do Domžal.
V Dragomlju morda novo obračališče
»Zatika se celo pri podaljšanju proge do Dragomlja, ki v domžalsko občino sega vsega sto metrov. Če ne bo šlo drugače, bomo v ljubljansko občino prestavili kar obračališče,« še pravi direktor in obljublja, da bo ta proga podaljšana še to jesen.
Na Kambusu pojasnjujejo, da so bile koncesijske pogodbe vsem prevoznikom podaljšane do konca leta 2015, ko bo ministrstvo za infrastrukturo pripravilo nov razpis. Direktorica Kambusa Sonja Zore dodaja, da ima Kambus razmeroma kratke linije, zaradi česar je bil vedno med redkimi prevozniki, ki kompenzacij niso prejemali v polni višini. Z novim pravilnikom o subvencioniranju prevoza dijakov in študentov, ki je zelo pocenil vozovnice, pa se je število potnikov bistveno povečalo in od takrat državne kompenzacije več sploh ne prejemajo. »Torej državo koncesija na tem področju nič ne stane in bi bilo prav nelogično in nesmotrno, da bi ob toliko dnevnih povezavah, ki jih imajo prebivalci Kamnika, Domžal in Trzina, dodatne linije dovolila uvesti še LPP,« na morebitni prihod konkurence opozarja Zoretova, ki je prepričana, da se število potnikov ne bi povečalo, četudi bi na tem območju vozila dva avtobusna prevoznika: »Le oba bi prejemala državno subvencijo.«
»Potniki pa bi plačevali namesto 2,3 evra le 1,6 evra in bi se lahko z isto vozovnico vozili tudi po Ljubljani,« še enkrat več ključni argument dodaja direktor LPP Horvat in ponovno izpostavi, da Kambusu ob sedanjem standardu, ko v sobotah in nedeljah vozi zelo poredko, nikoli ne bo uspelo prepričati ljudi, naj se pogosteje vozijo z javnim prometom.
V Kamniku bolj brez skrbi
Med Kamnikom in Ljubljano je med tednom 62 avtobusnih in 18 železniških dnevnih povezav. V prometnih konicah je tako mogoče v Ljubljano in nazaj približno vsakih deset minut, sicer pa na 20 minut – preko dneva seveda. Zadnji avtobus namreč v Ljubljano odpelje ob 22.10, iz Ljubljane pa ob 23.05. V soboto in nedeljo železnica ne vozi, avtobusi pa vozijo približno vsako uro. Že več kot deset let lahko potniki uporabljajo tudi enotno vozovnico za avtobus in vlak, vožnja v Ljubljano pa stane 3,1 evra.
S takšnim standardom javnega prometa so, kot trdijo na občini in oba prevoznika, tudi potniki zadovoljni. Večina jih res meni tako, še zlasti pohvalijo direktne avtobuse, ki so hitrejši, saj je večina prog sicer zelo razvejana in avtobusi vozijo bodisi preko Komende, Radomelj, Homca in Mengša. Mladi pa radi potožijo tudi, da bi želeli kdaj ostati v Ljubljani tudi do polnoči, a takrat javnega prevoza ni.
Na Kambusu priznavajo, da so problem tudi bolj oddaljeni kraji, kot so Tuhinjska dolina, Tunjice, Kamniška Bistrica, ki nimajo tolikšnega števila povezav. Zato je bila še kako dobrodošla rešitev dodatna skupna linija Kambusa in občine Kamnikbus, ki so jo uvedli pred dvema letoma. Število potnikov, ki jih prevoz stane le evro, se iz meseca v mesec povečuje, s pridom pa ga izkoriščajo tudi turisti.
