Za vami je prva tekma. Vsi govorijo, kako zelo je pomembna, a pozabljajo, da jo je Španija pred štirimi leti izgubila, a postala svetovni prvak.

Seveda smo veseli, da smo turnir začeli z zmago, ki nam pred nadaljnjima tekmama dviguje samozavest. Če prvo tekmo izgubiš, si pod pritiskom, saj veš, da popravnega izpita ni več. V zadnjem krogu si ne želimo gristi nohtov in upati, da nam bo izid tekmecev šel na roko.

Moštvo, ki ga je izbral Jürgen Klinsmann, je dokaj neizkušeno, le pet igralcev vas je že igralo na največjem tekmovanju.

To je res, toda pomembna so dejanja in ne besede. Sam sodim med starejše, a se trudim in na vsakem treningu dam vse od sebe. Ko to vidijo mlajši fantje, se podobno potrudijo. Seveda pa se je z mlajšimi treba veliko pogovarjati, da razumejo svojo vlogo. Komunikacija je ključ do uspeha.

Kakšne vrline mora imeti vodja?

Na treningih morata vladati red in disciplina, brez popuščanja. Treba je zagotoviti visoko raven treniranja. Seveda pa to ne pomeni, da mora vodja na igrišču kričati, da bi to dosegel.

Toda na zelenici ste pogosto prav vi najglasnejši...

Priznam. Na igrišču rad kričim, ker želim imeti vse pod nadzorom, in komuniciram z branilci pred menoj.

Po številu zmag v dresu ameriške reprezentance ste na prvem mestu zamenjali vratarja Kaseyja Kellerja. Na svetovnem prvenstvu pred osmimi leti je bil on vratar številka ena in vi številka dve.

Dal mi je veliko nasvetov, toda name so najbolj učinkovale malenkosti, o katerih nisva govorila. Opazoval sem ga, ko so se na pomembnih tekmah zgodile velike stvari. Kako se je vedel v hotelu, z novinarji in vsemi navijači. Bil je vzoren profesionalec in danes se obnašam podobno, kot se je pred leti on. Kot vratarja pa bi ga lahko opisal z eno samo besedo – superman!

Katero lekcijo ste si najbolj zapomnili?

Njegovo mirnost. Tudi v največjih trenutkih je ostal miren.

Vašo predtekmovalno skupino skupaj z Gano, Nemčijo in Portugalsko so označili za skupino smrti. Kako bi opisali uspeh?

Opisati uspeh ni lahko. Moji možgani delujejo takole: vse kar je manj od naslova svetovnega prvaka, pušča za sabo dvom o uspehu. Če ne prideš do konca in visoko dvigneš pokal, namenjen zmagovalcu, je težko reči, da je bila pot uspešna. Toda postati svetovni prvak je letvica, ki je dvignjena zelo visoko, tako da bo za nas velik uspeh že, če se bomo prebili iz skupine. maš

Povzeto po fifa.com