Dopusti in nogometna prvenstva se pravzaprav izključujejo. Spremljati nogometno prvenstvo na dopustu ni najboljša rešitev. Tam nekje, na tujem terenu pač nimaš vsega tako pod kontrolo, kot bi si želel. Glede gledanja nogometnega prvenstva imamo ljudje namreč radi skrajno stabilne in predvidljive okoliščine. Svojo sobo, svoj kafič, svoje udobje, svoj zagotovljeni stol in svojo družbo, ne pa kar nekih naključnežev v tam nekem avtokampu ali lokalu v turističnem kraju, od katerih nikdar ne veš, kaj lahko pričakuješ. Na tujem terenu se ti zlahka zgodi, da se moraš vsak večer znova grebsti za pozicijo na vrtu lokalnega kafiča, kar v najslabšem primeru navrže celo, da štrliš iz neke škarpe, držeč se za vejo stranske murve, loveč svoj pogled na ekran, pri čemer te natakar ne opazi cel polčas. Privrženci računalniške tehnologije bi sicer znali pripomniti, da lahko dan danes tekmo pogledaš tudi na računalniku ali pametnem telefonu, torej malodane v plezalni mreži sredi stene.
No, vsi vemo, da računalniku še ne moreš zaupati tako, kot lahko televiziji, in da stabilnost okoliščin za uživanje v tem primeru še ni zagotovljena do nivojev, kot jih priložnost, kakršna svetovno nogometno prvenstvo je, zahteva. Svetovno nogometno prvenstvo dopuste torej izključuje. Marsikdo bo ostal doma zaradi prvenstva, ker ga bo hotel v miru pogledati. Doma. Po novi televiziji, po kateri pa spet ne bo spremljal predvolilnih soočenj. Zakaj se potemtakem kot najbolj problematičen za slovenske volitve ne omenja nogomet, temveč dopusti? Na to vprašanje si vsekakor lažje odgovori državljan, ki je kdaj kaj malega pobrcal oziroma izkusil, da ga ata ni pustil na igrišče, preden ni v klet ali drvarnico zmetal parih ton premoga. In obenem bil še deležen očitka, da energijo troši za nepomembno. Torej za nogomet, namesto za premog. In namesto da bi nabiral moči za premog, le-to troši za brcanje. Če stvar izpeljemo na občo raven, se nogomet ne dojema niti kot delo niti kot dopust. Je kvečjemu fičfirič, vetropih, jebiveter, ki meša glavo.
Najpomembnejša, pa vendar postranska stvar v življenju, kot se mu tudi reče. Za razliko od dopusta, torej počitka, ki ni postranska, ampak glavna stvar, torej enakovredna delu. In v tem se skriva odgovor, zakaj slovenska politika, ko problematizira termin volitev, nogomet ignorira namenoma. Ker si ne sme dovoliti, da bi nekaj postranskega priznala za relevantnega sogovornika. To bi bilo enakovredno temu, da prizna, da na volitvah niso pomembni programi.
